Tiskane izdaje
Ljubljana - Sindikati javnega sektorja in vladna pogajalska skupina bodo v ponedeljek nadaljevali pogajanja o sproščanju varčevalnih ukrepov. Pričakovati je, da bo tokrat sindikalna stran tista, ki bo predstavila svoj nasprotni predlog na vladno ponudbo, po kateri bi v prihodnjem letu nekaterim zvišali zgolj regres za 25 evrov, druge ukrepe pa podaljšali.
Predlog, ki ga je vlada dala na prvem srečanju po trimesečni prekinitvi pogajanj prejšnji teden, predstavnikov sindikatov javnega sektorja nikakor ni navdušil. »Stališča skupine še nimamo, pripravili ga bomo v ponedeljek,« je izjavil Jakob Počivavšek, vodja ene od obeh pogajalskih skupin, ki zastopata približno 163.000 zaposlenih v javnem sektorju, od tega okoli 30.000 v državni upravi. Počivavšek je prepričan, da bosta obe strani prej ali slej morali priti skupaj. Upa, da bo to pred sprejetjem enostranskih ukrepov, ki bi sprožili odkrit konflikt.
Z vladne strani je slišati zagotovila, da niti v rezervnem scenariju ne načrtuje interventnega zakona, kar pomeni, da se ji s pogajanji že precej mudi. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je glavni vladni pogajalec, je izrazil željo, da bi si v roke segli že oktobra, pred sprejetjem proračuna za prihodnji dve leti, sindikalisti pa so precej skeptični. Drugi razlog, da je dogovor pred koncem letošnjega leta v interesu izvršilne veje oblasti, pa je to, da se bodo v nasprotnem primeru 1. januarja 2017 sprostili vsi še veljavni varčevalni ukrepi hkrati, kar bi prineslo dvig stroškov dela za zaposlene v letu 2017 za 325 milijonov evrov oziroma 7,4 odstotka. To je kar 215 milijonov evrov več, kot je predvideno in bi bistveno preseglo javnofinančne zmožnosti države, pravijo v vladi.
Infografika: Delo
Podaljšali bi za eno leto
Zaradi finančnih posledic napredovanj iz let 2015 in 2016 ter sprostitve plačne lestvice bodo, po trditvah vlade, javni uslužbenci letos dobili na letni ravni povprečno 1100 evrov višjo plačo kot pred dvema letoma; zgolj zaradi napredovanj se bodo plače povišale od štiri do 20 odstotkov. Plače v javnem sektorju se zvišujejo precej hitreje kot v zasebnem, masa za stroške dela bo letos 235 milijonov večja kot lani.
»Grožnje s stavkami se ob tem, da se plače v javnem sektorju zvišujejo in vlada spoštuje vse dogovore, nesprejemljive. Nerealne stavkovne zahteve pa ogrožajo stabilnost države,« so se odzvali v vladi in poudarili, da sta kljub temu izboljševanju gospodarskih razmer javnofinančna primanjkljaj in dolg še vedno velika. Zato zagovarjajo stališče, da bi se učinki postopnega sproščanja ukrepov enakomerno porazdelili v štiriletnem obdobju do leta 2020. To je eno leto dlje, kot je zapisano v leta 2015 podpisanem dogovoru s sindikati.
Predstavniki sindikatov v prikazovanju podatkov, s katerimi vlada utemeljuje svoja izhodišča, vidijo predvsem ustvarjanje navideznega konflikta med javnim in zasebnim sektorjem. Opozarjajo, da vlada to nenehno počne in da je prikazovanje rasti odvisno od obdobij, ki se jih gleda. Ob tem opozarjajo na izboljševanje makroekonomskih okoliščin, zaradi katerih je težko zagovarjati vztrajanje pri varčevalnih ukrepih iz obdobja vrhunca krize. Obenem se bojijo, da želi vlada krizo izkoristiti za dolgoročno zmanjšanje stroškov dela v javnem sektorju. Po mnenju nekaterih se to kaže tudi v nameri vlade po spremembi plačnega in uslužbenskega sistema javnega sektorja. Z noveliranjem sistemskih zakonov bi, po zagotovilih ministra Koprivnikarja, med drugim zmanjšali število samodejnih napredovanj in postopoma povečevali sredstva za nagrajevanje uspešnosti. Po njegovih besedah bi tako prihranili 70 milijonov evrov na leto, kar bi dalo več manevrskega prostora pri pogajanjih o odpravi varčevalnih ukrepov.
Najprej odprava varčevanja, potem drugi pogovori
»Predlogi, ki so na mizi za spremembe sistemskih zakonov o plačah in uslužbencih, so nesprejemljivi. Predvsem pa so daleč od tega, da bi sledili ciljem, s katerimi se utemeljuje potreba po spremembah. Med drugim omogočajo enostavno zmanjševanje mase za plače, predstojnikom dajejo zelo velika pooblastila,« pojasnjuje Jakob Počivavšek. Po njegovem mnenju še zakonodaja iz leta 2008 ni dokončno zaživela. »Naj se končno začne dosledno izvajati sprejeto leta 2008 in se šele nato pogleda, ali so kje pomanjkljivosti,« je kritičen.
Vtis je, da bodo sindikati vztrajali pri tem, da se najprej dogovorijo o sproščanju ukrepov, šele nato bi lahko na vrsti prišli sistemski zakoni. Sporno se jim zdi tudi podaljševanje dogovorjenega obdobja za eno leto in pa to, da se leta 2017 ne bi sprostilo tako rekoč nič razen šele zdaj predlaganih 25 evrov za prejemnike znižanega regresa.
