Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada je na današnji seji za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade (KPV) imenovala donedavnega ministra za gospodarstvo Metoda Dragonjo. Metod Dragonja je sicer letos kandidiral na listi Zaab, a v poslanske klopi ni bil izvoljen.
Dragonja bo svoje delo opravljal tudi v kabinetu ministra za finance, zadolžen bo za področje javnega premoženja. Državni sekretar v KPV, odgovoren za področje nacionalne varnosti, bo Franci Povše.
Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu je postal Darko Stare, sodelavec zdajšnjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča še iz časov delovanja na protikorupcijski komisiji. Stare je po odstopu senata pod vodstvom Klemenčiča bil tudi imenovan v nov senat Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), a je odstopil, ko se je izkazalo, da je novi predsednik KPK Boris Štefanec iz PS izstopil tik pred imenovanjem v KPK. Poleg Stareta bo kot državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu delovala tudi Tina Brecelj, ki je na tem položaju bila že v času ministrovanja Senka Pličaniča.
Državni sekretar na notranjem ministrstvu ostaja Boštjan Šefic. Šefic je pred tem deloval v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, šest let je bil tudi izvršni direktor podjetja ECOSEC poslovno svetovanje.
Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je postala dosedanja sekretarka na uradu za razvoj istega ministrstva Andreja Barle Lakota. Funkcijo bo nastopila v petek.
Vlada je sicer danes tudi sklenila, da se funkcija državnega sekretarja uvrsti v 59. plačni razred (4112 evrov bruto). Pred tem so bili sekretarji uvrščeni od 59. do 61. plačilnega razreda.
Vlada je za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja v ministrstvu za zdravje imenovala Andreja Del Fabra, in sicer do imenovanja generalnega sekretarja po opravljenem natečajnem postopku, vendar najdlje do 24. marca 2015.
Direktor Inštituta za novejšo zgodovino bo s 1. oktobrom postal dosedanji vršilec dolžnosti Damijan Guštin. Guštinu se namreč 30. septembra izteče mandat vršilca dolžnosti, po pojasnilu vlade pa je bilo imenovanje direktorja potrebno zaradi zagotovitve nemotenega delovanja inštituta. Direktorski mandat traja pet let.
V skladu z odlokom o preoblikovanju Inštituta za novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod in statutom tega inštituta direktorja imenuje in razrešuje upravni odbor s soglasjem ustanovitelja.
Upravni odbor inštituta je junija letos objavil razpis, na katerega sta pravočasno prispeli dve popolni prijavi, prijava Mateje Režek in prijava Damijana Guština. Oba kandidata sta ustrezala razpisnim pogojem. Člani upravnega odbora so po tajnem glasovanju za direktorja imenovali Damijana Guština.
