Zoran Potič, STA
Ljubljana - V sredo sta o sporazumu govorila nekdanji predsednik države Milan Kučan in bivši predsednik vlade Janez Janša, a ne na skupnem dogodku, ampak na dveh različnih tribunah v Ljubljani. Prvi v prostorih Mestne občine Ljubljana v družbi zunanjega ministra Samuela Žbogarja in župana Zorana Jankovića, drugi pa v okviru mednarodnega inštituta Ifimes. Kučan je menil, da se bodo ljudje na referendumu odločali na podlagi tega, komu zaupajo, »zato bi bilo koristno, če bi se kampanja depersonalizirala«, da se ne bi odločali med tem, komu je uspelo več, nekdanjemu ali sedanjemu predsedniku vlade. Janša je ponudil alternativo sporazumu: dvostranski dogovor s Hrvaško do njenega vstopa v EU.
Milan Kučan meni, da bi bilo dobro, če bi državljani podprli arbitražni sporazum, ker je to dobra pot do končne rešitve mejnega problema med Slovenijo in Hrvaško, nasprotovanje pa pomeni škodovanje interesom države. Če bi sporazum na referendumu padel, bi Slovenija živela naprej, a obremenjena z vsemi dosedanjimi sosedskimi problemi in omajanim ugledom v mednarodni skupnosti.
Silovito nasprotovanje arbitražnemu sporazumu je treba razumeti »iz dejstva, da ga predlaga vlada, ne pa opozicija«, pravi Kučan, o čemer ga je prepričala tudi nedavna proslava ob 20. obletnici Demosove vlade v Ivančni Gorici. Prireditelji so poskušali povedati, da vsi, ki so sodelovali pri razvoju države, nasprotujejo arbitražnemu sporazumu, to pa ni res, je dejal Kučan.
»Janša je osebno prizadet«
Samuel Žbogar na izziv opozicije, da bi lahko takšen sporazum podpisala katera koli vlada, odgovarja, da je v ozadju tega argumenta čutiti osebno prizadetost nekoga, ki mu ni uspelo rešiti problema meje. »Največ, kar mu je [Janezu Janši] uspelo, je bilo, da se je odrekel sporazumu Drnovšek-Račan in končal pred Meddržavnim sodiščem v Haagu,« je dejal Žbogar. Sedanja vlada pa je zadevo premaknila od neugodnega Haaga k fleksibilnejši arbitraži, v kateri bo imela Slovenija možnost predstaviti vse argumente za pravično in pošteno rešitev.
Kučan je dodal, da ima Slovenija veliko argumentov, zato se arbitraže ne bi smela bati, kot se podobne arbitraže ni bala leta 1991 (Badinterjeva komisija), ko je Slovenija nastajala.
Janša: Sporni slovenski pravniki
Janez Janša je med argumentacijo proti arbitražnemu sporazumu posegel globoko v zgodovino. Po njegovem mnenju je imela Slovenija vedno dostop do odprtega morja, to pa je nesporno zgodovinsko dokumentirano, kar je prvak SDS podprl s podatkom, da je bilo tako vse tja do ledene dobe pred 20.000 leti. Arbitražni sporazum bo po Janševem mnenju krivičen do Slovenije, ker ne upošteva zgodovinskih krivic, ki so ji jih prizadejale sosede, še najbolj pa Hrvaška, ki je na račun Slovenije zaokrožila svoje nacionalno ozemlje. Če bo sporazum potrjen, bodo po njegovem nastopile velike težave, ker bo Slovenija izgubila odprto morje.
Precej ostro se je lotil zagovornikov arbitražnega sporazuma predsednika republike Danila Türka (ki je tudi profesor mednarodnega prava) in predstojnice katedere za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Mirjam Škrk zaradi njunih navedb, da je Slovenija ozemeljsko prikrajšana država. Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude pa je za Janšo sporen, ker je bil član socialdemokratske vlade v senci.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela