Milojka Kolar Celarc ostaja glede zdravstvene reforme skrivnostna

 Novela zakona o zdravstveni dejavnosti razdvaja poslance

Objavljeno
17. januar 2017 17.45
Min. za zdravje
Zoran Potič, Milena Zupanič
Zoran Potič, Milena Zupanič
Ministrstvo za zdravje namerava v četrtek na koalicijskem vrhu predstaviti podrobnosti ključnega zakona za zdravstveno reformo - zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki je za zdaj še dobro varovana skrivnost.

Dan D za osrednji in ključni del zdravstvene reforme (zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju) bo po napovedih četrtek, čeprav je bil datum objave podrobnosti predviden že sredi lanskega decembra, nato pa prestavljen na 16. januarja letos. Kako bo ministrica Milojka Kolar Celarc rešila vprašanje financiranja zdravstva, kakšna bo usoda dopolnilnega zavarovanja (predvidena je ukinitev) in na kakšen način bi uredili prispevne stopnje vsakega občana za zdravstveno zavarovanje (izračuni), bo javnost po napovedih izvedela po predstavitvi zakona koalicijskim partnerjem in ministrskemu zboru. Na posebej sklicani novinarski konferenci bi naj bila javnost obveščena o vsebini zakona, na katerega čakamo od začetka mandata Mira Cerarja.

V Deusu in SD pojasnjujejo, da jim ministrica za zdravje doslej ni predstavila še nič konkretnega o tem zakonu. Je pa pomenljivo, da namerava danes stranka SMC organizirati novinarsko konferenco na temo zdravstva, kjer bo poglede na rešitve predstavil vodja programskega odbora stranke Peter Požun.

Da se zadeve na področju zdravstvene reforme premikajo, priča tudi včerajšnje koalicijsko usklajevanje o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti. Kot nam je pojasnil poslanec Desusa Tomaž Gantar, so po letu dni od javne predstavitve zakona, tokrat na mizo dobili zakon s povsem spremenjeno vsebino. Ocene so, da je za 80 do 90 odstotkov povsem novega besedila, kar pomeni, da bo treba zakon temeljito preučiti, nekateri na sestanku pa so se celo zavzeli za to, da bi zakon ponovno poslali v javno predstavitev. Zakon je koalicijske poslance takoj razdvojil. V besedilu zakona je veliko sprememb, pojasnjuje Gantar, nekateri iz Desusa celo ocenjujejo, da rešitve pri koncesijah odpirajo vrata komercializaciji in privatizaciji zdravstva. Informacija o koalicijskem usklajevanju je nepričakovana: na ministrstvu za zdravje so nam v torek pozno popoldan zatrdili, da je zakon še v medresorskem usklajevanju in da koalicijskega usklajevanja o tem zakonu ta teden zanesljivo ne bo.

Kako je nastajal zakon?

Nastajanje ključnega reformnega zakona – zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju (ZZVZZ) – ima dolgo brado. Ministrica Milojka Kolar Celarc je očitno imela z njim težave. Na mizi imamo kar pet sklepov o pripravi tega zakona, s katerimi je petkrat zamenjala oziroma imenovala nove člane delovnih skupin. Prvo delovno skupino je imenovala septembra 2015. V njej so bili približno enakomerno zastopani predstavniki ministrstva za zdravje, ministrstva za finance in ZZZS (zavod za zdravstveno zavarovanje). Rok za izdelavo osnutka zakona za javno razpravo: 15. december 2015, torej pred več kot enim letom. A do tega ni prišlo.

Ministrica je februarja 2016 imenovala novo projektno skupino, v kateri so se razmerja med člani spremenila: v njej je bilo 15 članov z ministrstva za zdravje, ki so bili razvrščeni v štiri delovne skupine: za poglavje o zavarovancih, za pravice, za vire financiranja in za preoblikovanje ZZZS. Projektna skupina je imela tudi zunanje sodelavce: dva z ministrstva za finance, šest predstavnikov ZZZS, med njimi Sama Fakina, in Dušan Keber, bivši minister, zdaj upokojenec. Rok priprave osnutka zakona za javno razpravo: 30. maj 2016. Iz tega ni bilo nič.

Avgusta 2016 je ministrica ustanovila tretjo delovno skupino za pripravo ZZVZZ, v kateri ni več Kebra in Fakina, pač pa neimenovani predstavniki ZZZS in na novo prof. dr. Grega Strban s Pravne fakultete. Rok: 12. december 2016 ni bil spoštovan.

Oktobra 2016 je ministrica imenovala četrto delovno skupino za pripravo istega zakona, v kateri so ponovno enakomerno zastopani in poimensko navedeni tudi člani iz ZZZS, med njimi novi generalni direktor Marjan Sušelj. V delovno skupino pride na novo Elda Gregorič Rogelj, upokojena bivša uslužbenka ministrstva za zdravje, ki skupino skupaj s Tanjo Mate in Mojco Grabar (obe z ministrstva) vodi. Rok dokončanja zakona ni določen. Sestajajo se vsak petek. Konec novembra dobi skupina s posebnim sklepom administrativno pomoč, zamenja pa se tudi eden od članov z ministrstva za finance. Skupina šteje zdaj 26 članov. Njeno delo je povsem zavito v skrivnost in poteka daleč od oči javnosti. Nastal je obsežen osnutek zakona, ki ga v celoti poznajo le redki od članov skupine.