Mimo sodne preiskave do neposredne obtožnice

Ljubljana – Ministrstvo ne ukinja sodne preiskave. Postavlja zgolj normativne pogoje, da bodo lahko državni tožilci hitreje zbrali dokaze za odločitev o obtoževanju oziroma večkrat uporabili institut neposredne obtožnice – torej brez predhodne sodne preiskave.

Tako pravi državni sekretar pravosodnega ministrstva Darko Stare ob predlogu spremenjenega zakona o kazenskem postopku, ki bo v teh dneh deležen medresorskega usklajevanja, njegove spremembe pa je minister Goran Klemenčič napovedal že na začetku mandata. Temeljni cilj predloga je večja ekonomičnost in hitrost predkazenskega oziroma kazenskega postopka.

»Državni tožilec, ki je tudi zdaj edini pristojni državni organ, ki lahko predlaga uvedbo sodne preiskave, bo moral predhodno uporabiti vsa procesna orodja in možnosti, ki jih tudi sicer že daje veljavni zakon, za zbiranje dokazov in podatkov, potrebnih za sprejetje odločitve, ali naj vloži obtožnico ali ne. V okviru svojih izključnih in avtonomnih pristojnosti ter usmerjanja policijske preiskave kot gospodar predkazenskega postopka tožilec predlaga preiskovalnemu sodniku izvedbo posamičnih preiskovalnih dejanj, ne da bi pri tem za njihovo izvedbo moral predlagati uvedbo sodne preiskave. Namen sodne preiskave je namreč primarno v tem, da tožilec zbere dokaze in podatke, ki so po njegovem potrebni za sprejetje odločitve o vložitvi obtožnice. Velja namreč, da kadar je tožilec s pomočjo policijske preiskave, ki jo po zakonu usmerja, zmožen zbrati zadostne dokaze in podatke, lahko že po veljavni zakonodaji vloži neposredno obtožnico in torej sodna preiskava sploh ni potrebna oziroma je tožilec ne potrebuje,« razloge za napovedane spremembe pojasnjuje Stare.

Verodostojen dokaz

Temeljna ideja sprememb je, da bi tožilstvo in policija dobila novo pristojnost: zaslišanje, ki bi ga opravila v predkazenskem postopku, naj bi imelo po novem dokazno vrednost. Vsako zaslišanje osumljenca in tudi prič, opravljeno na policiji ali tožilstvu, bi bilo video in avdio dokumentirano in bi pomenilo verodostojen dokaz. Koncept sodne preiskave naj bi tako postopoma prešel v koncept tožilsko-policijske preiskave. O tej ideji se pri nas razpravlja že več let, policija in tožilstvo sta za zdaj do nje zadržana, na ministrstvo sta naslovila kar nekaj konkretnih pripomb.

Čudna praksa

Pristojnost in dolžnost tožilca, da predlaga preiskovalnemu sodniku izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj, je bila sicer uzakonjena leta 2004. Toda na pravosodnem ministrstvu menijo, da se je kljub desetletni državnotožilski praksi in takrat jasno izraženemu namenu zakonodajalca, da tožilec lahko predlaga več preiskovalnih dejanj, izoblikovala praksa, da lahko na podlagi omenjenega zakona državni tožilec pred uvedbo sodne preiskave predlaga preiskovalnemu sodniku samo eno preiskovalno dejanje.

»Iz tega razloga mora tožilec – če torej meni, da nima zadosti zbranih dokazov za neposredno obtožnico oziroma potrebuje dodatne dokaze ter podatke za svojo odločitev obtožnica da ali ne – predlagati uvedbo sodne preiskave, v tem predlogu pa tudi opredeliti, katera preiskovalna dejanja naj preiskovalni sodnik v sodni preiskavi opravi. Namen preiskave je tudi to, da se državnemu tožilcu omogoči zavarovanje dokazov, za katere obstaja nevarnost, da jih na glavni obravnavi ne bo mogoče ponoviti ali bi bila njihova izvedba težavna. Cilj predlagane rešitve je torej tožilcem dati možnost, da hitreje in neposredno, z izvedbo preiskovalnih dejanj v okviru policijske preiskave predkazenskega postopka, izvedejo ali odredijo izvedbo preiskovalnih dejanj in s tem zberejo potrebne dokaze ter podatke oziroma dokazno podlago, ki jo potrebujejo za odločitev o (ne)vložitvi obtožnice. Tako bodo vzpostavljene možnosti za hitrejši potek predkazenskega in posledično kazenskega postopka,« poudarja državni sekretar.

Obvezna preiskava

Državni tožilec bo sicer še vedno lahko predlagal uvedbo sodne preiskave, pri čemer pa bo moral preiskovalnemu sodniku obrazložiti razloge za takšno odločitev, preiskovalni sodnik pa bo lahko zahtevo za preiskavo tudi zavrnil. »Ob tem, da se preiskava s predlagano rešitvijo ne ukinja in da se koncept našega kazenskega postopka s to rešitvijo v bistvu ne spreminja, velja omeniti tudi, da je že po veljavni ureditvi preiskava obvezna le za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen osem ali več let zapora, vendar tudi v teh primerih ta obveznost ni absolutna, saj lahko tožilec vloži neposredno obtožnico po predhodnem soglasju preiskovalnega sodnika,« pojasnjuje Stare.