Minister ne ve, v čigavem morju so hrvaške školjke

Ljubljana, Piran – Kaj bo storila slovenska država po tem, ko so novinarji odkrili, da so Hrvati sredi Piranskega zaliva, na območju portoroškega ribolovnega rezervata začeli postavljati nov školjkarski nasad? »Poslali bomo diplomatsko noto, posvetujemo se tudi z odvetniki, ti nas zastopajo pri arbitražnem sodišču, ki zelo podrobno spremlja dogajanje,« je danes izjavil vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec.

»Policija, ribiški inšpektor in drugi se ne odzivajo preprosto zato, ker če bi se odzvali po navodilu zunanjega ministrstva, bi to pomenilo neposredno kršitev arbitražnega sporazuma. Slovenija pa ta sporazum spoštuje in kot članica EU pričakuje, da bo tudi Hrvaška, zlasti hrvaška vlada, spoznala, da je treba v okviru EU podpisane dogovore tudi spoštovati,« je izjavil zunanji minister Karl Erjavec.

»Nepotrebno in neustrezno«

Dejal je, da je to ravnanje hrvaške vlade v nasprotju s petim členom arbitražnega sporazuma, ki ga sodišče ne bo upoštevalo in dejanje nima nobenih posledic pri določanju meje med državama. Zato je takšno ravnanje predvsem nepotrebno vznemirjanje, ki bi se ga morali obe strani vzdržati. »Hrvaška školjčišča so v zaliv postavili že leta 1998, vendar se je prvič zgodilo, da je zanje dala soglasje hrvaška vlada, kar kaže, da še ne razumejo, da arbitražni sporazum velja,« je pojasnil šef slovenske diplomacije.

Karl Erjavec je izrazil pričakovanje, da bo arbitražno sodišče izdalo razsodbo letos in da bo Hrvaška, ne glede na njeno sedanje stališče, da ne priznava sporazuma, spoštovalo odločbo. »Ne pozabimo, da je bil arbitražni sporazum podpisan pod okriljem evropske komisije in da je komisija že večkrat povedala, da od Hrvaške pričakuje spoštovanje odločitev arbitražnega sodišča. Ravno ta zadnji dogodek kaže, da se bodo napetosti nadaljevale, če tega vprašanja ne bomo rešili. Mislim pa, da imata obe državi zdaj pomembnejše skrbi, da so takšna ravnanja povsem nepotrebna in neustrezna,« je dejal Erjavec.

»Ko bo sodišče določilo mejo, se bo natančno vedelo, kje je slovensko in kje hrvaško ozemlje, tedaj se bo natančno vedelo, kje ležijo ta školjčišča. In če bo odločitev takšna, da je to školjčišče na slovenski strani, bomo arbitražno odločbo tudi implementirali,« je negotovost stališča o tem, do kod sega slovensko ozemlje, izrazil zunanji minister. Glede incidentov je dejal, da so se v preteklosti, ko so še spoštovali sporazum, izgovarjali, da ni bil kršen, zdaj pa govorijo, da je sporazum že preteklost.

V čigavi pristojnosti so školjčišča

Erjavec je dodal, da primer školjčišča v Piranskem zalivu ne kaže hrvaške dobre volje, da bi se bila pripravljena pogovarjati, kako reševati številna nerešena vprašanja med državama. »Ne gre samo za schengensko uredbo, ampak tudi za Agrokor in Mercator, za jedrsko elektrarno in drugo. Zato obžalujem, da vodijo takšno politiko. Jaz pa mislim, da bi morali vsa ta vprašanja urediti za mizo, pri meji pa spoštovati arbitražno odločbo. Naredili bomo vse, da Mercator zaradi Agrokorja ne bi zašel v težek položaj. V tem trenutku ne morem in ne smem povedati več,« je dejal Erjavec.

Z ministrstva pa niso odgovorili na naše vprašanje, zakaj se je slovenska diplomacija na dogodek odzvala šele po objavi v medijih, čeprav je zanj vedela že pred desetimi dnevi. Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so nam odgovorili, da je nadzor takšnega školjčišča v pristojnosti okoljske inšpekcije in uprave za pomorstvo (in ne ribiškega inšpektorja). Smo pa iz dveh virov izvedeli, da naj bi pri postavitvi školjčišča hrvaškemu školjkarju pomagal tudi en slovenski školjkar in slovenski geometer. Poznavalci trdijo, da je tokratna lega školjčišča očitno izzivanje, saj ga postavljajo blizu portoroškega ribolovnega rezervata.