Tiskane izdaje
Minister je postal marca 2013 in že istega leta mu je uspelo zagotoviti dodatnih 68,5 milijona evrov sredstev. To je zadostovalo, da so v okviru ministrstva »preprečili prekomerno in nevarno odpuščanje zaposlenih ter zagotovili, da se kakovost na področju izobraževanja, znanosti, informacijske družbe in športa ohrani«. Naslednje leto je pridobil dodatnih 56,7 milijona evrov sredstev, kar so porabili za prehrano učencev in dijakov.
Visok vpis v vrtec
Na začetku mandata je obljubil, da ne bo spreminjal normativov na področju predšolske vzgoje, kar, pravi, mu je tudi uspelo. Dodal je, da je pohvalno, da je v vrtce vpisanih vse več otrok. Temu pritrjuje tudi letošnje poročilo OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), ki slovenske otroke po deležu vpisanih v vrtec uvršča nad povprečje držav, vključenih v OECD. V Sloveniji je vrtec leta 2012 obiskovalo 85 odstotkov triletnih in 89 odstotkov štiriletnih otrok.
Eden od razlogov za visok vpis je zakon o vrtcih iz leta 2008, ki je določal, da so starši za drugega otroka (in vse nadaljnje) v vrtcu bili oproščeni plačila. Ukrep je veljal v primeru, da so imeli starši v vrtec več otrok vključenih istočasno. Zakon o uravnoteženju javnih financ je leta 2013 povzročil korak nazaj. Varstvo drugega otroka je spet postalo plačljivo, vendar starši plačajo zgolj 30 odstotkov cene, nadaljnji otroci pa so v vrtcu še vedno brezplačno.
Minister v odhodu pravi, da so te finančne olajšave pripomogle k večjemu vpisu, vendar poudarja, da »tu ne gre samo za vprašanje denarja, ampak tudi za vedno večje zavedanje staršev«. Pravi, da »vrtec ni samo varstvo otrok v vmesnem času, ko so starši v službi«, ampak se »tam izvaja program, s katerim se otroci naučijo celo vrsto stvari, ki se jih sicer v varstvu doma, na primer pri babicah, ne bi«.
Osnovne šole po poti Bele knjige
Pri spremembah v devetletki so po besedah Pikala sledili Beli knjigi vzgoje in izobraževanja. Poenostavili so potek vpisa učencev v osnovno šolo, nacionalno preverjanje znanja uvedli v 6. razred, ponudili so možnost organizacije pouka v manjših skupinah. Prvi tuji jezik se sedaj učijo že otroci v 2. razredu osnovno šole (v 61 šolah, kjer so to poskusno uvedli), od 4. do 6. razreda se lahko odločajo med petimi neobveznimi izbirnimi predmeti, v 7., 8. in 9. razredu pa je na voljo tudi neobvezni drugi tuji jezik.
MIZŠ je uspelo realizirati dogovor s sindikati o zmanjšanju zaposlenih v osnovnem šolstvu za en odstotek. Pikalo pa opozarja, da bo naslednje leto »zaradi razveseljujočega demografskega trenda«, ko v 1. razred prihaja večja skupina otrok, to nekoliko težje.
Energetska sanacija srednjih šol
»Ob zelo znižanih sredstvih za investicijsko dejavnost, nam je uspelo energetsko sanirati kar nekaj srednješolskih zavodov in s tem znižati porabo energije,« je Pikalo povedal o novostih na področju srednjih šol.
V času njegovega ministrovanja so razdružili dve srednji šoli. Lani so reorganizirali Srednjo elektro-računalniško šolo Maribor, letos pa Srednjo lesarsko šolo Maribor.
Spremenili so zakon o višjem strokovnem izobraževanju in, pravi Pikalo, s tem zajezili fiktivne vpise.
»Rak rana visokega šolstva na žalost ostaja financiranje«
V razmeroma kratkem mandatu si je Pikalo zadal oblikovanje novega zakona o visokem šolstvu. O njem je danes povedal, »da je v veliki meri usklajen, tudi s sindikati in drugimi deležniki, tako da pravzaprav čaka na to, da ga nekdo vloži v vladno proceduro in potem tudi v parlament«. Meni, da je skrajni rok za njegovo sprejetje 1. marec 2015, kar dopušča pol leta časa, da so pred začetkom novega študijskega leta sprejeti vsi podzakonski akti.
Kot glavno težavo na tem področju Pikalo navaja finančni primanjkljaj, ki ga je poimenoval »rak rana visokega šolstva«. »Sredstva bi se morala povečevati do tistega cilja, kar je povprečje OECD, torej 2 odstotka bruto domačega prihodka«.
