Milojka Kolar Celarc: »V zdravstvu ne delamo revolucije, ampak evolucijo«

Reformo zdravstva je napovedalo že nekaj vlad, tudi vlada Mira Cerarja, ki pa v dveh letih ni dala v parlament še nobenega reformnega zakona. Mimo ministrice za zdravje pripravlja reformo tudi skupina strokovnjakov. Kaj meni o njihovih predlogih ministrica Milojka Kolar Celarc?

Kako komentirate dejstvo, da pripravlja posebna skupina zdravstveno reformo mimo vas, ki ste ministrica za zdravje?

Več interesnih skupin je že predstavilo nekaj pobud, ki so jih imenovali zdravstvena reforma. Njihove, do sedaj znane rešitve, slabijo javni zdravstveni sistem, vpeljujejo privatizacijo in predvidevajo, da bodo ljudje več doplačevali iz lastnega žepa. Pri iskanju rešitev smo odprti za nove predloge, vendar ne za takšne, ki bodo zamajali dostopen in solidaren zdravstveni sistem. V skupini so tudi bivši ministri, tudi za zdravje, in avtor številnih predlogov zdravstvene reforme. Sprašujem se, zakaj, ko so bili na odločevalskih pozicijah, ko so imeli v rokah škarje in platno, niso uspeli uveljaviti svojih idej, če so res najboljše za vse prebivalce Slovenije? Zdaj so se združili s predstavniki zavarovalnic, kar jasno kaže njihovo usmeritev.

Nobena skrivnost ni, da se na tem področju razlikujemo tako z opozicijskimi strankami kot z vodstvi zdravniških organizacij. Izkušnje iz tujine so zgovorne in nemalo tujcev, ki smo jih gostili v Sloveniji, nas opozarja, naj ne ponovimo napak drugih držav, ki so rešitev videle samo v privatizaciji izvajanja zdravstvenih storitev in v dodatnem plačevanju premije privatnim zdravstvenim zavarovalnicam.

Ali so izhodišča skupine blizu vašim reformnim rešitvam, ki jih sicer javnost še ne pozna?

Naša izhodišča so zapisana v koalicijskem sporazumu te vlade, kjer je zaveza krepitev javnega zdravstvenega sistema. Zapisane so v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025 - Skupaj za družbo zdravja, ki jo je marca sprejel državni zbor. Kot gotovo veste, ga je ob obisku v Ljubljani pohvalil tudi evropski komisar za zdravje in varno hrano Vytenis Andriukaitis, in sicer da je »eden boljših strateških dokumentov med državami EU«.

Zaradi pomanjkanja denarja zdravstvo ne more slediti novim metodam, bolniki čakajo nedopustno dolgo, zdravniki zapuščajo Slovenijo. Kolikšno povečanje sredstev načrtujete in kdaj?

Prav imate. Lahko napišemo kakršen koli zakon, pa ne bo izvedljiv, če ne bo denarja. Danes pa je zdravstvena inflacija visoka. Dejstvo je, da sem v obeh letih mojega mandata zdravstvu iz proračuna zagotovila največ denarja doslej. Za leto 2015 smo imeli prvič iz proračuna čez 100 milijono, za leto 2016 sem dodatno zagotovila še 13,6 milijona ter 19,6 milijona za leto 2017. Poleg tega imamo v predlogu zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov predlagan tobačni cent, ki bi za zdravstvo prinesel več deset milijonov evrov. Samo iz stroškov obratovanja dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic bi letno dobili vsaj 60 milijonov evrov, kar je proračun ene srednje velike, na primer novomeške bolnišnice. Poleg tega bomo postopno iz zdravstvene blagajne skušali izločiti to, kar je vlada Janeza Janše naprtila zdravstvenemu zavarovanju, in sicer plačevanje specializacij, pripravništev.

Odhajanje zdravstvenih delavcev v tujino je nekaj, s čimer se srečujejo vse države, tudi najbolj razvite. Pogosto ne gre samo za višji zaslužek, temveč tudi za možnost kariernega razvoja, znanstveno raziskovalno delo, drugo družbeno okolje. Tudi zdravniki, ki delajo v tujini in s katerimi se srečamo, nimajo samo slabih besed o slovenskem zdravstvu, povedo pa tudi trpke plati dela v tujini, na primer prihod v bolnišnico ob 8. uri zjutraj in odhod ob 21. zvečer, zelo skromno število letnega dopusta in še kaj.

Ali je za vas sprejemljivo preoblikovanje sedanjega dopolnilnega zavarovanja v obvezno zavarovanje za B košarico pravic?

Nikakor. Nesprejemljivo je, da bi jih bilo več. Slovenija si ob tako dobrem zdravstvenem sistemu ne more privoščiti košarice A za tisto, kar dobimo iz prispevkov in košarice B za tiste, ki bodo imeli denar. Zelo slaba popotnica za naše otroke in vnuke bi bila, če bi spremenili ta koncept. S preoblikovanjem dopolnilnega zavarovanja bo šel denar res za zdravstvene storitve. Ne bo se izgubil v zavarovalniškem sistemu kot sedaj. Samo zato, da so zavarovalnice druga od druge prevzemale zavarovance, so za podarjanje vinjet zapravile okoli dva milijona evrov, zbranih za zdravstvo! To je okoli 140 operacij kolka.

Ali boste podprli razdelitev pravic na košarico A in košarico B?

Ne! Zagovarjam univerzalno košarico pravic. V Sloveniji sedaj za zdravstvene storitve iz žepa doplačujemo 13 odstotkov. Do meje, do katere najbolj ranljive dohodkovne in socialne skupine niso prizadete, nas ločita še dva odstotka. Seveda bosta morali stroka in ZZZS doreči, kaj zajema univerzalna košarica, katere storitve in materiale. Za nadstandard pa bodo možnosti doplačila iz zavarovanja ali iz žepa. Tako je tudi v državah, s katerimi se radi primerjamo.

Preoblikovanje javnih zavodov v neprofitne gospodarske družbe predvideva tudi umik politike iz odločanja v javnih zdravstvenih zavodih. Je to za politiko sprejemljivo?

Tega ne razumem, saj je vsaka gospodarska družba po definiciji ustanovljena z namenom ustvarjanja dobička. Lastnik ima vedno pravico, da vpliva na poslovanje družbe, obenem pa mora prevzeti tudi odgovornost za delovanje družbe. Tisto, kar je grožnja predloga o neprofitnih gospodarskih družbah, je, da bodo lastniki diktirali, katere paciente bodo obravnavali in lahko smo prepričani, da ne tistih najdražjih, najzahtevnejših. To se dogaja že sedaj, tudi pri zdravljenju komplikacij, saj jih zasebniki ali koncesionarji napotujejo v javne zavode.

Skupina predlaga odpravo koncesij in izenačenje pogojev za zasebne in javne izvajalcev za nastop na zdravstvenem trgu, kar najbrž prinaša večje možnosti za zasebne izvajalce.

Zmotno je tolmačenje, ki ga zasledimo v javnosti, da gre pri zdravstvenih storitvah za tržno dejavnost. Pri zdravstvu gre za posebej pomembno družbeno dejavnost, ki nikakor ne more biti prepuščena trgu, torej kupi, če imaš denar, sicer ... Nič nimam proti zasebnikom. Toda naloga države je, da ureja javni zdravstveni sistem, ki bo dostopen in kakovosten. Na plečih države ostaja zagotavljanje nujne medicinske pomoči, reševalna služba, obravnava najzahtevnejših in, če hočete, tudi najdražjih bolnikov pa tudi izobraževanje, terciar.

Ena poglavitnih težav je, da zdravstvene storitve nimajo izračunanih cen, ampak so cene zgodovinske, poljubne. Ve se, da v tujini izračunavajo cene vsako leto na novo posebne od države ustanovljene agencije. To predlaga tudi skupina. Zakaj takšne agencije vlada Mira Cerarja v dveh letih ni ustanovila?

Verjetno tudi iz tega razloga dvakratno glasovanje v parlamentu g. Fakinu ni prineslo želene podpore. Vendar za to ne potrebujemo posebne agencije, pač pa sposobno in delovno vodstvo ZZZS, ki to lahko opravi v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje na osnovi referenčne bolnišnice.

Kako napreduje priprava vaše reforme?

Verjetno si pod reformo javnost predstavlja samo zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, a za prenovo zdravstvenega sistema so potrebne številne, tudi manjše, spremembe. Lotili smo se jih premišljeno in sistematično. Ne delamo revolucije, ampak evolucijo.

Analiza zdravstvenega sistema je pokazala, da je naš zdravstveni sistem dober, da pa seveda predvsem na področju financiranja ter vodenja in upravljanja potrebuje spremembe. Še posebej me veseli, da ga je kot dobrega ocenilo skoraj 75 odstotkov vprašanih, ki so sodelovali v Delovi javnomnenjski anketi.

Izkušnje po dveh letih mandata mi kažejo, da smo načeloma vsi za spremembe, v resnici pa jih nihče noče. Vem, da se jih mnogi bojijo, veliko pa je tistih, ki mislijo samo nase in bi raje videli, da stvari ostanejo, kot so. Skupaj si moramo prizadevati za spremembe, ki bodo koristile ljudem. Vlada bo oktobra obravnavala dopolnitev zakona o zdravstveni dejavnosti. Do konca leta bomo dali v javno razpravo poleg zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju tudi spremembo zakona o pacientovih pravicah, zakon o kakovosti in varnosti ter zakon o vodenju in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov.