Ministrica odšla, svetovalec dvomljivega slovesa ostane

Po mnenju poznavalcev ima imenovanje Alojza Unetiča v kabinet nekdanje ministrice za zdravje »prstni odtis« Boruta Miklavčiča.

Objavljeno
02. maj 2014 17.35
Posodobljeno
02. maj 2014 21.00
Alojz Uretič, svetovalec ministrice za zdravje za investicije, 23.4.2014, Maribor
Urban Červek, Maribor
Urban Červek, Maribor
Ljubljana – Zdravnica Alenka Trop Skaza je med svojim kratkotrajnim vodenjem ministrstva za zdravje na mesto svetovalca za investicije imenovala Alojza Unetiča. Čeprav je v kabinet prišel na njeno zaupanje brez javnega razpisa, je tam ostal tudi po njenem odstopu. Postal je glavni operativec za investicije v zdravstvu.

Z ministrstva za zdravje so sporočili, da je nova začasna ministrica, premierka Alenka Bratušek, Alojzu Unetiču podaljšala pogodbo, ki bi mu sicer potekla po odhodu ministrice Alenke Trop Skaza, na katere zaupanje se je zaposlil na ministrstvu. Še več, Unetič je dobil dodatna pooblastila za koordinacijo investicij v zdravstvu. Iz kabineta premierke so odgovorili, da so se za podaljšanje pogodbe z Unetičem odločili, ker so prednostne naloge, ki si jih je s svojo ekipo zastavila nekdanja ministrica za zdravje, dobre. »Takšne odločitve je predsednica vlade sprejela s ciljem zagotavljanja nemotenega delovanja ministrstva in zdravstvenega sistema ter nadaljnjega izvajanja začrtanega programa dela, kar je gotovo v interesu tako bolnikov kot izvajalcev zdravstvenih storitev.«

Prekaljeni maček

Alojza Unetiča je širša javnost spoznala zaradi sodelovanja pri obnovi mladinskega hotela največje slovenske humanitarne organizacije Rdeči križ Arija na Debelem rtiču. Odgovoren je bil za nadzor gradnje, ki pa jo je Vegrad izvedel slabo, zato je Rdeči križ moral pozneje za sanacijo številnih napak plačati dodatnih nekaj sto tisoč evrov, zaradi stečaja Vegrada pa so ostali nepoplačani tudi nekateri podizvajalci. Zato je sedanje vodstvo Rdečega križa s Francem Koširjem na čelu proti Unetiču vložilo kazensko ovadbo, a jo je tožilstvo zavrglo. »Pri zadevi bomo vztrajali, ker imamo dokaze o novih nepravilnostih, zato si bomo prizadevali za ponovno odprtje primera. Imamo namreč dokumentacijo za novih več kot 200.000 evrov škode,« je povedal Košir. Ali so se Unetič in njegovi sodelavci pri poslu prenove mladinskega hotela okoristili? »Ne vem. Za takšno domnevo nimam nobenih informacij. Mislim, da se niso, vem pa ne. Tudi v ovadbi nismo trdili nič takega.« In kako komentira Unetičevo imenovanje za svetovalca za investicije ministrstva za zdravje? Košir v smehu odgovarja: »Lahko se samo čudim, drugega ne morem reči. Je pa stvar ministrstva, kakšne ljudi sprejema.« Sicer pa je Unetič vodil tudi službo za investicije ministrstva za kulturo in nadziral obnovo ljubljanske opere, pri kateri se je prav tako zapletlo s plačili podizvajalcem. Ti so ga ovadili, a je tožilstvo ovadbo zavrglo.

Miklavčičev človek?

Rdeči križ je projekt gradnje hotela Arija na Debelem rtiču začel leta 2008, ko je največjo slovensko humanitarno organizacijo vodil nekdanji minister za zdravje Borut Miklavčič. Čeprav bi se morala Vegradova gradnja pod Unetičevim nadzorstvom končati leta 2011, dela še danes niso povsem končana, hotel pa že nekaj let obratuje. Prav imenovanje Unetiča na ministrstvo za zdravje v času ministrice Alenke Trop Skaza ima po mnenju poznavalcev »prstni odtis« Boruta Miklavčiča, ki se ga omenja kot enega pomembnejših igralcev v zakulisju slovenskega zdravstva. Unetiča in Miklavčiča povezuje tudi podatek, da je podjetje BMP žene Boruta Miklavčiča Brede Miklavčič sodelovalo pri gradnji Arije, za mladinski hotel je dobavilo vodne črpalke. »Zaradi neplačila je zadeva končala na sodišču,« je povedal Unetič.

Poznanstva z Miklavčičem ne zanika. Pravi, da sta dobro sodelovala, ko je bil zadnji vodja Rdečega križa in pozneje minister za zdravje. Takrat mu je med drugim pomagal s svojim vplivom pri Hildi Tovšak, ko se je zapletalo pri gradnji omenjenega mladinskega hotela. Njegovega sedanjega delovanja pa ne pozna, čeprav se še vedno slišita vsakih nekaj mesecev. »Vem, da je v pokoju in da ima poškodovano nogo, torej je v zdravstvu kot pacient,« je povedal Unetič.

Borut Miklavčič je svojo vlogo pri sedanjem imenovanju Unetiča v kratkem telefonskem pogovoru zavrnil. »Sem zelo poškodovan, ležim in me nič ne zanima,« je povedal. Na vprašanje, kakšna je njegova povezava z Unetičem, je najprej odgovoril, da nikakršna. Vendar je res, da sta v stikih. Pred dnevi sta se slišala po telefonu, ker mu je Unetič poročal o poteku tožb v primeru hotela Arija, je povedal Miklavčič.

Čista vest in visoka samozavest

Unetič odločno zanika nepravilnosti pri svojem delu glavnega nadzornika gradnje na Debelem rtiču. Ne skriva, da sta s sedanjim predsednikom Rdečega križa Francem Koširjem hudo sprta. Da so očitki sedanjega vodstva humanitarne organizacije na njegov račun neutemeljeni, po njegovem mnenju dokazujejo tudi zavržene ovadbe tožilstva. Pravi, da je prav sedanje vodstvo Rdečega križa storilo napake pri zaključku gradnje hotela, zato da zaradi lastne nesposobnosti predsednik in generalni sekretar krivdo prelagata nanj. Sam je ponosen da to, da je kljub umirajočemu Vegradu projekt spravil do izdaje uporabnega dovoljenja. Zaradi napak novega vodstva Rdečega križa, torej predsednika Franca Koširja in takratnega generalnega sekretarja Janeza Pezlja pri plačevanju podizvajalcev bo Rdeči križ nosil veliko škodo, zato bo »moral ali prodajati premoženje ali pa bankrotirati«.

Ker je gradnja hotela Arija pravzaprav projekt njegovega znanca Boruta Miklavčiča, ta se je v času vodenja Rdečega križa odločil za investicijo, nas zanima, ali krivda za fiasko ni pri njem? »Ne, Rdeči križ je imel celotno investicijo pokrito brez najema kredita. Miklavčič je potegnil pravo potezo, saj je bilo že izdano gradbeno dovoljenje, ki bi sicer propadlo. Novi prostorski načrti pa gradnje ne bi več dovoljevali. Ta objekt je zlata vreden za Slovenijo, vendar je neizkoriščen zaradi konfliktov v Rdečem križu.« Zadeva je za Unetiča končana, saj so vsi postopki proti njemu na tožilstvu so zavrnjeni.

Postal pa je prvi operativec ministrstva za zdravje za investicije. Torej prav za področje, kjer so do zdaj nastajale številne napake in se sklepali tudi sumljivi posli. Unetič je prepričan, da je on del rešitve, in ne del problema. »Sem kot božja šiba. Ker sem po izobrazbi inženir strojništva, pridem zraven, ko je treba prerezati, udariti.« Pojasnjuje, da je njegova naloga pospešiti postopke pri črpanju evropskega denarja za gradnjo regionalnih urgenc – prav zato se je v sredo z vodjo sektorja za investicije in javna naročila na ministrstvu za zdravje Tadejem Štularjem mudil v Mariboru, kjer sta obiskala klinični center – in pospešitev drugih projektov.

»V kabinetu ministrice sem zaposlen kot svetovalec, dobil sem pooblastila za koordiniranje investicijske službe ministrstva. Nisem samo svetovalec, ampak aktivno operativno sodelujem pri projektih.« Kako se spopada s takšno odgovornostjo, glede na vsote, ki se vrtijo pri teh gradnjah in neslavni preteklosti investicij v zdravstvu? »Odgovornost je lahko prevzeti, če imaš moč, da lahko odločaš, da imaš pooblastila nadrejenih. Meni je dano delati in bom to izvedel. Ker imam rezultate, sem bil povabljen v to ekipo,« pravi Unetič.

Nujna poraba denarja

Tudi pri obnovi vodovoda na Onkološkem inštitutu – sicer še enem primeru napak in sumljivih poslov v preteklosti – se je Unetič v zadnjih dneh precej angažiral. V nasprotju z mnenjem vodstva onkologije, da s pogodbo za obnovo napačno napeljanega vodovoda ni vse v redu, Unetič zagovarja 6,9 milijona evrov vreden posel s Kovinarjem Kočevje. Na zadnji seji sveta OI je navzočim zagotovil, da je s pogodbo vse v redu, čeprav direktor inštituta Janez Remškar o tem dvomi, pri čemer se sklicuje na pravno mnenje odvetniške družbe, češ da bi lahko omogočala anekse k pogodbi.

»V pogodbi ni elementov korupcije in ni nikakršne možnosti, da se dodatna dela obračunavajo brez soglasja naročnika. Zame je zadeva čista,« pravi Unetič. Ne moti ga niti, da je glavni izvajalec za podizvajalca del izbral razvpito podjetje Medicoengineering, vpleteno v nedavno korupcijsko afero z vzdrževanjem operacijski miz na ljubljanskem UKC in druge sporne posle v preteklosti. »Mi Kovinarju ne moremo oporekati, da so vključili Medicoenginering. Oni so za gradbeno obrtniška dela registrirani in imajo reference, to za nas ni sporno. Ker so v predkazenskem postopku, ker se proti njim vodi preiskava, jih ne moremo izločiti iz posla.« Vsota, ki jo bo pri delih zaslužil Medicoenginering? Milijon in pol evrov.

Unetič zagovarja pragmatičen pristop k zadevi. »To investicijo je treba izvesti, saj so razmere na onkologiji katastrofalne. Zdaj je v proračunu denar, drugo leto ga ne bo, torej ga je treba porabiti.« Razlogi za zadržke pri vodstvu onkologije so po Unetičevem mnenju v sporih med zaposlenimi na inštitutu in v slabih izkušnjah z gradnjo stavbe onkologije. »Mi ne bomo reševali njihovih internih sporov, nas ti ne zanimajo. Vleče se tudi travma zaradi napak pri gradnji samega inštituta.«

Ampak to je preteklost, pravi Unetič, zdaj je treba sanirati vodovod in za to imajo projekt, načrt ter časovni rok. Ker spet ne gre za posel na ključ, kako bodo omejili stroške? »Če bi šli čez, bomo morali prositi za dodatni denar. Ampak računamo, da bomo porabili manj. Za vse, pod kar se bom podpisal, bom odgovarjal tudi materialno, kot sem doslej in še vedno sem odnesel celo kožo.«