Tiskane izdaje
Ljubljana – Člani parlamentarnega odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje niti včeraj niso končali razprave o noveli zakona o verski svobodi.
O »spornem« prenavljanju zakona o verski svobodi so doslej razpravljali že več kot sedem ur, do glasovanja pa, kot kaže, brez zapletov zaradi velikih razhajanj med mnenji ne bo niti v nadaljevanju seje.
Noveliranju zakona o verski svobodi, ki med drugim na novo ureja financiranje verskih skupnosti (proračunskih sredstev za verske skupnosti naj ne bi bilo manj, spremenil pa bi se način »rezanja pogače«) in registracijo verskih skupnosti (po novem bi jo lahko ustanovilo deset polnoletnih oseb, in ne 100, kot to velja zdaj, registracija pa bi se razširila tudi na svetovnonazorske skupnosti), je v sredo najprej ostro nasprotovala Rimskokatoliška cerkev na Slovenskem, danes pa je novelo okrcala tudi obrambna ministrica Ljubica Jelušič.
Poudarila je, da je zakonska določba, ki državnim institucijam (med njimi je tudi Slovenska vojska) prepoveduje zaposlovanje verskih uslužbencev, »v nasprotju s sporazumom, ki ga je vlada podpisala z Rimskokatoliško in Evangeličansko cerkvijo, ki med drugim določa tudi zaposlovanje verskih uslužbencev v vojski«. Poleg dejstva, da novela protiustavno posega v obrambni zakon, je Jelušičeva opozorila je tudi na člen novele, ki pravi, da verski uslužbenci v državnih institucijah naj ne bi nosili znakov države. Jelušičeva je zatrdila, da je ta člen v nasprotju z mednarodnim pravom oboroženih spopadov in mednarodnim vojaškim pravom.
Direktor urada za verske skupnosti Aleš Gulič se s tem očitno ne strinja, saj je med drugim dejal, da prenovljen zakon »ne krši Natovih standardov, saj ne ukinja verske oskrbe v vojski«. Da morajo biti verski uslužbenci zaposleni v vojski pa, kot je še povedal Gulič, »ni Natov standard. Nikogar ne izganjamo iz vojske.« Predsednik odbora Vinko Gorenak (SDS) pa meni, da je namen noveliranja zakona predvsem ideološki.
