ZKP: Ministrstvo ne zaupa niti tožilcem niti policiji

Ljubljana – Pravosodno ministrstvo je objavilo predlog spremenjenega zakona o kazenskem postopku. Ta predlog pomeni enega največjih posegov v kazenski postopek, še posebej zaradi sodne preiskave. Odpori proti njeni drugačni ureditvi bodo veliki.

Ministrstvo za pravosodje je na svoji spletni strani objavilo dolgo pričakovane, sicer že štirinajste po vrsti, spremembe zakona o kazenskem postopku (ZKP). Torej zakona, na podlagi katerega ima država pooblastila, da pomembno posega v človekove pravice. Drugačna ureditev sodne preiskave je poleg drugih predvidenih sprememb doslej doživela številne kritike, vendar na ministrstvu pri njej vztrajajo.

Ministrstvo se je odločilo za postopno uveljavljanje novega modela kazenskega postopka, pri čemer naj bi se sodni preiskavi pridružila tožilsko-policijska preiskava, v kateri naj bi s predpisano uporabo avdiovizualnih naprav izjave osumljencev in prič v predkazenskem postopku dobile dokazno vrednost. Ministrstvo takšne spremembe utemeljuje z večjo učinkovitostjo postopka, hkrati je prepričano, da varstvo pravic udeležencev v teh postopkih ne bi bilo okrnjeno. Tožilstvo in policija, na katera se osredotoča »nova« preiskava, sta do predloženih sprememb zelo kritična, pravita, da je njune pripombe ministrstvo doslej prezrlo.

Nova tveganja

V uradu generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja pravijo, da sicer ves čas podpirajo uvedbo koncepta tožilsko-policijske preiskave, vendar celovite ureditve takega koncepta ni mogoče nadomestiti z delnimi in hitrimi rešitvami. Še zlasti če so pripravljene brez sodelovanja strokovne javnosti. O čem govorijo tožilci? Menijo, da so se tveganja za nepotrebne procesne zaplete povečala. Predlagane rešitve po njihovi presoji zelo jasno kažejo, da je tožilsko-policijsko preiskavo mogoče uvesti le ob hkratni odpravi sodne preiskave, torej kot celovit in sistemsko urejen nov model. Po zdajšnjem predlogu bi dobili le še dodatno fazo, ki bo preiskovalni in s tem celotni postopek podaljševala in zapletala. Zaslišanje obdolženca in prič na policiji oziroma tožilstvu preprosto ne more imeti polne dokazne vrednosti, treba ga bo ponoviti. Tako zaslišanje bi namreč potekalo brez oblikovane obtožne teze, ki je zdaj kot opis kaznivega dejanja konkretizirana in sodno preizkušena v sklepu o preiskavi. Brez tega bo obdolženec lahko vedno uveljavljal, da je treba vse izvedene dokaze ponoviti v kasnejši fazi, ko bo jasno opredeljen okvir pregona. Gre za predlog, tako tožilstvo, ki je tehnično zahteven in zamuden, v katerem položaji in razmerja med udeleženci niso jasno urejeni, obramba pa v preiskovanje ne more biti vsebinsko vključena, kar pomeni, da zbrano dokazno gradivo ne bo prispevalo k večji hitrosti postopka. Vsa zaslišanja se bodo še vedno ponavljala na sodišču, kjer se ima obdolženec pravico soočiti s pričo in ji postavljati vprašanja.

Nezaupanje v državne organe

Policija opozarja, pravi predstavnica za odnose z javnostjo Vesna Drole, da predlagane rešitve pomenijo dodatno administrativno delo za policijo ter ne vodijo k učinkovitejši in bolj ekonomični izvedbi predkazenskega postopka, ampak ravno nasprotno. »Pri spremembah bi bilo treba izhajati iz načela zaupanja v delo državnih organov, ne pa nasprotno. V predlogu zakona namreč ni nikakršnih analiz, ki bi utemeljevale predlagane rešitve. Če bi zvočno in video snemanje zaslišanj postalo obligatorno dejstvo, ki ga je treba izvajati v predkazenskem postopku na policiji, je s tem povezanih tudi precej povsem tehničnih in materialnih težav zaradi razmer, v katerih deluje slovenska policija. Teh ni mogoče rešiti v kratkem času oziroma bi vzpostavitev video in zvočnega snemanja trajala več let. Vprašanje, ki ostaja odprto in na katero predlog ne daje jasnega odgovora, pa je, ali so rešitve, ki jih predlog vsebuje, res potrebne.« Pri pomembnih vsebinskih posegih v obstoječo ureditev predlog namesto empiričnih podatkov ponuja zgolj splošna stališča in trditve, katerih vir in temelj nista pojasnjena, opozarja Droletova.

Popolnoma nepotrebno

Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar meni, da gre za kompleksno materijo, da pa so spremembe v tem trenutku popolnoma nepotrebne in kontraproduktivne, saj so novi instituti (priznanje krivde, sporazum o priznanju krivde ...) prinesli bistveno skrajšanje vsaj polovice vseh kazenskih postopkov. Zato zaostankov v kazenskih zadevah skorajda ni več. »Ukinitev sodne preiskave bo po eni strani prinesla zmanjševanje procesnih pravic obdolžencev in dejanskih možnosti za njihovo učinkovito obrambo, saj bodo preiskavo izvajali tožilci s policijo po svoji presoji, obdolženi ne bo imel nobenega vpliva na njen potek. Razbremenilne dokaze bo lahko prvič predlagal šele na glavni obravnavi, kar pa bo postopke dodatno podaljšalo, in ne pospešilo. Pri tem je treba opozoriti, da je pravica do izvajanja razbremenilnih dokazov temeljna ustavna in konvencijska pravica. Hkrati bo nov ustroj preiskave zahteval kadrovske dopolnitve na tožilstvu in policiji pa tudi zelo drugačno organizacijo dela. To bo spet prineslo podaljšanje kazenskih postopkov, ki zdaj potekajo brez posebnih težav.«