Ministrstvo za finance: Morebitnih ukrepov nočemo prejudicirati

Morebitnih ukrepov, po katerih bi bilo treba poseči v primeru sprostitve varčevalnih ukrepov s 1. januarjem, za zdaj nočemo prejudicirati, bomo pa storili vse, da zagotovimo vzdržnost proračuna in javnofinančno stabilnost, so za Delo povedali na ministrstvu za finance.

Pri zahtevni javnofinančni enačbi, kako finančno pokriti že sprejeti, a še vedno politično in interesno neusklajeni državni proračun 2017, se zdaj rišejo trije osnovni scenariji. Najbolj optimalen bi bil verjetno dogovor s sindikati, ostajata pa še intervencijski zakon in v najbolj skrajnem primeru rebalans proračuna z morebitnimi dodatnimi viri in/ali prerazdelitvijo porabe.

Rebalans že na začetku 2017?

Na ministrstvu, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman, še vedno upajo, »da bo vladi s sindikati javnega sektorja do konca leta uspelo doseči dogovor o obsegu sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju«. So se pa izognili neposrednemu odgovoru na naše vprašanje, ali dopuščajo možnost, da bi proračunsko zagato poskusili rešiti na začetku prihodnjega leta, s hitrim rebalansom že sprejetega in spremenjenega državnega proračuna za 2017.

Skrajna možnost bi sicer lahko bila tudi zajezitev plač v javnem sektorju z intervencijskim zakonom, ki pa so mu v SD in Desusu že vnaprej odrekli podporo, politična temperatura v vladi in koaliciji pa se je še dvignila po preglasovanju na vladi glede sporazuma s Fidesom. In če bi že morebitni neusklajeni intervencijski zakon morda še lahko nekako sprejeli na vladi, bi zagotovo padel v parlamentu. Tam pa bi vlado zagotovo pričakale še kritike opozicije, zakaj krši zaveze iz odloka o fiskalnem pravilu, ki ga je sama sprejela.

Sprostitev vseh omejevalnih ukrepov v sistemu plač v javnem sektorju, ki na podlagi dosedanjih dogovorov s sindikati do konca leta še veljajo, bi predstavljala nekaj manj kot 330 milijonov evrov. »Ob pripravi proračuna za celoten javni sektor smo medtem predvideli, da se bodo plače in drugi stroški dela prihodnje leto povišali za okoli 110 milijonov evrov, od tod vrzel v višini dobrih 200 milijonov evrov,« še pojasnjujejo na MF. A vrzel zdaj znaša že skoraj 250 milijonov evrov, če prištejemo zraven še druge najnovejše zahteve, recimo po polni uskladitvi pokojnin.

Državni proračun sicer neposredno zagotavlja okoli 58 odstotkov sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju, preostalo pa pokrijejo druge blagajne javnega financiranja. »Koliko bi dodatna potrebna sredstva za pokrivanje stroškov dela vplivala na primanjkljaj, je odvisno tudi od ukrepov, ki bi bili sprejeti z namenom, da se celotni javnofinančni izdatki ohranijo v okviru zakonsko in ustavno določenih omejitev fiskalnega pravila,« so bili skrivnostni na MF.

Na radarju Bruslja

No, dejstvo je, da je slovenski proračun za 2017 za zdaj dodatno neskladen za 0,7 odstotka BDP. Evropska komisija nam je prejšnji mesec v jesenski gospodarski napovedi Sloveniji realistično napovedala primanjkljaj v višini dveh odstotkov BDP, vlada pa – ob radodarnosti do Fidesa in odprtju fronte z javnim sektorjem – načrtuje »le« 1,3-odstotnega. Posledično je nastala tudi razlika v oceni pričakovanega strukturnega napora, zaradi česar je Slovenija znova na radarju Bruslja − in bo na njem očitno tudi ostala.