Za vlado množica težav pred prelomnim letom

Nekaj izzivov: Stabilizacija javnih financ, privatizacija in povečanje gospodarske rasti.

Objavljeno
04. januar 2015 19.30
Zmaga Mira Cerarja na Državnozborskih volitvah 13.julija 2014
Zoran Potič, notranja politika
Zoran Potič, notranja politika

Ljubljana – Predsednik vlade Miro Cerar je konec lanskega leta napovedal, da bo leto 2015 prelomno in da bo vlada vztrajala pri ciljih za izhod iz krize. Kateri so torej tisti izzivi, s katerimi se bo morala vlada letos spoprijeti in bi pomenili nov zagon slovenske družbe in gospodarstva?

Kot je poudaril Miro Cerar ob sto dneh delovanja vlade, bo letos ključnega pomena, ali mu bo uspelo ohraniti stabilnost političnega prostora. Logika za to izjavo je preprosta – vlada, ki ima trdno večino v državnem zboru, lahko sprejema ključne ukrepe, ki naj bi zagotovili dolgoročno okrevanje Slovenije. Cerarjev optimizem pri tem je utemeljen, saj koalicijo tvorijo le tri stranke (SMC, Desus, SD), prej so bili v koalicijah praviloma štirje partnerji. Prednost Cerarjeve koalicije je tudi to, da imata SMC in Desus še vedno dovolj veliko podporo v parlamentu, četudi bi se SD odločila za odhod v opozicijo. Seveda pa politike ni mogoče opisovati zgolj matematično, ampak predvsem z interesi. Zato je ključno, ali se bodo znale koalicijske stranke dogovoriti o najpomembnejših ukrepih, na posameznih področjih tudi z opozicijo, ko bo potrebna dvotretjinska podpora (denimo pri zakonu o izvedbi fiskalnega pravila). In najpomembnejše – koliko poguma bo imela vladna politika pri sprejemanju nepriljubljenih ukrepov. Prvo leto vlade se je doslej izkazalo kot ključno leto vsake koalicije.

Stabilne javne finance

Prvi preizkusni kamen delovanja koalicije bo potrditev proračuna za letos, kar bi bil prvi korak do najpomembnejšega cilja – stabilizacije javnih financ. Vlada namerava sprejeti proračun do konca januarja, državni zbor naj bi ga nato potrdil februarja. Cilj je, da proračunski primanjkljaj ne bo presegel treh odstotkov BDP. Glede na številne proračunske izdatke, predvsem na račun sanacije bančnega sistema, bo to izjemno težko doseči. Če bi Slovenija tudi tokrat presegla to mejo, za kar se je obvezala tudi pri evropski komisiji, bi se lahko država, po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja, znašla v velikih težavah. Zaradi tega bo vlada poskušala uveljaviti številne ukrepe za racionalizacijo v javnem sektorju in pri delovanju javnih služb nasploh. Nekaj jih je minister Mramor tudi naštel: centralizacija javnih naročil, vzpostavitev oblaka v državni informatiki, centralizacija upravljanja javnega premoženja, zmanjšanje stroškov vročanja v upravnem postopku, zmanjšanje stroškov dela v javnem sektorju, sprememba vira financiranja regresa za upokojence in tako naprej. Pri fiskalni politiki bodo ključni ukrepi, ki bi omogočili še večjo rast gospodarstva in s tem BDP.

Privatizacija razdvaja

Drugi večji projekt vlade, ki bi lahko povzročil tudi več politične nestabilnosti, bo nadaljevanje privatizacije 15 podjetij, obljubljene EK in mednarodnim finančnim institucijam. Kot je znano, je Slovenija s tega seznama že prodala šempetrsko Letriko, visokotehnološko podjetje Fotona, Helios in Aerodrom Ljubljana. A ključno podjetje, krona privatizacijskega seznama, je Telekom Slovenije. Vlada se doslej ni jasno opredelila, ali bo spoštovala zaveze svoje predhodnice, je pa premier Miro Cerar večkrat jasno dejal, da se postopki nadaljujejo. Hkrati pa napoveduje, da bodo odslej zagovarjali »nadzorovano in strateško osmišljeno privatizacijo«. Podlaga za to bo strategija upravljanja državnih naložb, ki naj bi jo vlada sprejela na začetku leta. Da bo vprašanje privatizacije eden ključnih preizkusnih kamnov za vlado, je jasno od začetka nastanka koalicije, saj ima vladna SD precej trdno stališče, da ne namerava več slepo slediti tistim, ki zagovarjajo odločnejšo privatizacijo. Konec lanskega leta se je v javnosti pojavila tudi odmevna peticija s prvopodpisanim ekonomistom Jožetom Mencingerjem o ustavitvi razprodaje državnega premoženja.

Čakajoč na reformo zdravstva

Med ključnimi področji, za katera bo vlada morala poskrbeti, je zagotovo tudi zdravstvo, kjer se položaj iz leta v leto slabša, saj v zadnjih 14 letih ni bilo sprejetih pomembnejših ukrepov. Stanje se je zadnje leto še poslabšalo, ker v tem obdobju vlada sploh ni imela ministra za zdravje s polnimi pooblastili, ampak so se na tem položaju izmenjevali nadomestni ministri. Ministrica za zdravje Milojka Kolar po treh mesecih od prevzema resorja še ni predstavila vladnih načrtov, kaj namerava storiti. Ve se le to, kar je zapisano v koalicijski pogodbi. Izziv je velik, saj je splošno znano, da se je celoten sistem znašel na robu finančne vzdržnosti.

Saga o plačnem sistemu

Po podpisu plačnega sporazuma med vlado in sindikati javnega sektorja se bodo letos nadaljevala pogajanja o posegih v plačni sistem. Po napovedih ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja sledijo posegom v maso za plače vsebinsko težja vprašanja. Predvidoma marca bodo socialni partnerji začeli serijo pogovorov o tem, kako narediti plačni sistem v javnem sektorju bolj fleksibilen, ki bi bolj stimuliral boljše javne uslužbence in destimuliral slabše. Velika preizkušnja bo omiliti uravnilovko v javnem sektorju, med težjimi nalogami pa bo uveljaviti razlike med specifičnimi poklici.

Varčevalci LB, arbitraža

Med večjimi finančnimi zalogaji države bo tudi dokončna ureditev vprašanja poplačila varčevalcev Ljubljanske banke. Kot je znano, je lani Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu naložilo Sloveniji poplačilo preostalih deviznih varčevalcev LB. Sodišče je na podlagi pilotne razsodbe zapovedalo, da mora Slovenija do sredine leta najti sistemsko rešitev na zakonski ravni za izplačilo vseh varčevalcev, ki še niso bili poplačani. Višina zneska in število upravičencev še nista znana. Doslej se je govorilo o približno 250 milijonih evrov glavnice, k čemur je treba prišteti še obresti. Poleg tega lahko sredi leta pričakujemo razsodbo arbitražnega sodišča o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško.