Množični upor nepremičninskemu davku na spletu ni načel politične večine

Ljubljana – Stopnjevanje pritiska pred odločanjem o davku na nepremičnine se nadaljuje. Spletno peticijo proti predlagani obdavčitvi je v štirih dneh podpisalo skoraj 20.000 ljudi, nasprotniki pa danes o tem organizirajo okroglo mizo, na katero so povabili politični vrh države.

V opozicijski SLS, kjer skupaj s Civilno družbo za pravično Slovenijo Jožeta Možine in Mitje Štularja koordinirajo upor proti novemu davku, so na javno soočenje povabili vse predsednike parlamentarnih strank ter tudi premierko Alenko Bratušek in predsednika države Boruta Pahorja. Nihče od njiju pa se zaradi prej načrtovanih obveznosti današnjega sestanka ne bo mogel udeležiti.

Prioriteta zapreti proračun

Ključnega cilja – omajati vladno večino v parlamentu – nasprotniki kljub množični podpori na spletu za zdaj niso dosegli. Predsedniki koalicijskih strank in njihovi poslanci vztrajajo, da je nepriljubljen ukrep politično usklajen in ga je treba izpeljati, če hoče vlada proračun zapreti s predvidenim triodstotnim proračunskim primanjkljajem. Tudi predsednik Desusa Karl Erjavec, ki je davku dolgo kljuboval prav z argumentom, da bo na ulice spravil ljudi, ne pričakuje težav pri glasovanju v DZ. »Peticija me ne skrbi. Skrbi me, kaj bo, ko bodo prišle prve položnice in bo davek treba plačati,« je dejal za Delo.

Medtem je poslanska skupina SLS zahtevala sklic petih parlamentarnih odborov, na katerih bi obravnavali predlog zakona o davku na nepremičnine. Na njih hočejo vladi med drugim predlagati, naj se obdavčitev uveljavi šele leta 2015, do takrat pa naj država izboljša metodologijo vrednotenja objektov in posodobi nepremičninske evidence.

Peticije praviloma prezrte

V Sloveniji smo v zadnjih letih videli že več množičnih peticij, ki pa večinoma niso dosegle svojega namena in niso preprečile spremembe določene zakonodaje. Med njimi je najširši odziv državljanov lani v času ljudskih vstaj doživel poskus uveljavitve ljudske nezaupnice. Predlog je v javnost lansiral eden od voditeljev protestov Uroš Lubej. Idejo, da bi volivci med mandatom lahko odpoklicali koruptivne poslance in župane, je na spletu podprlo več kot 30.000 podpisnikov, a pobuda ni bila nikoli vložena v državni zbor. Zelo odmevna je bila tudi peticija Ukinimo vojsko, ki so jo pred tremi leti predlagali v tedniku Mladina. Podpisalo jo je skoraj 10.000 ljudi, o njej so razpravljali v parlamentu, a politične volje za preoblikovanje vojske v civilno zaščito in odprodajo oborožitve nikoli ni bilo.

Sourednik portala E-demokracija Domen Savič pravi, da spletne peticije sicer spodbujajo javno izražanje mnenj državljanov, a hkrati delujejo tudi kot orodje za pasivizacijo ljudi. »Ti imajo namreč občutek, da so s podpisom na spletu, ki ni niti overjen, že nekaj naredili. Svojega nezadovoljstva zato ne nadgradijo z neko konkretno akcijo, ki bi lahko vodila do sprememb – denimo vložitvijo zahteve v parlamentarno proceduro,« pravi sogovornik. In prav v tem se peticija o nepremičninskem davku, za katero poleg SLS stojijo tudi močne interesne skupine predstavnikov občin, kmetov in obrtnikov, razlikuje od drugih civilnodružbenih pobud. Nasprotniki namreč v primeru parlamentarne potrditve nepremičninskega davka ne izključujejo možnosti protestov in državljanske nepokorščine. To, se strinja Savič, pa bi lahko sprožilo tudi nov val nezadovoljstva državljanov po zgledu lanskih vstaj.