Mogoče še tretji razpis za izbiro sodnika ESČP

Ljubljana – V prihodnjih dneh bo znano, kako kaže s postopkom izbire kandidatov za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) iz naše države. Lahko se zgodi, da bodo razpis že tretjič ponovili.

Po tem, ko je generalna sekretarka v uradu predsednika države Nataša Kovač opravila neformalne pogovore z vodji poslanskih skupin, na katerih jim je predstavila dosedanji postopek ter mnenji sodnega sveta in vlade, je zdaj na potezi Borut Pahor. Njegova želja je, da bi se sestal z vsemi vodji poslanskih skupin hkrati, da bi ugotovili, kako nadaljevati.

Možnosti sta dve: prvič, postopek izbire kandidatov, med katerimi bi našli tistega, ki bi na mestu sodnika ESČP iz naše države nadomestil Boštjana M. Zupančiča, ki mu oktobra poteče mandat, bi nadaljevali; drugič, postopek bi končali in objavili nov razpis, tretji po vrsti.

Tokratni je namreč že drugi, saj se je po prvem predsednik države Borut Pahor avgusta lani odločil, da nobenega od takrat prijavljenih sedmih kandidatov ne predlaga državnemu zboru v izvolitev, čeprav so vsi dobili pozitivno mnenje tako sodnega sveta kot vlade.

Zaradi takšne odločitve je nekaj časa potekala intenzivna komunikacija med Pahorjevim uradom in pravosodnim ministrstvom. To je namreč menilo, da je predsednik države presegel svoja pooblastila in da bi moral predlog kandidatov, kot določa zakon, poslati državnemu zboru, ki ima v postopku izbire sodnikov za mednarodna sodišča končno besedo. Naloga poslancev namreč je, da kandidate izvolijo ali jih zavrnejo.

Na drugi razpis se je prijavilo enajst kandidatov in ena kandidatka. Kandidaturo je spet vložila Ana Vilfan Vospernik, pravna sodelavka na ESČP, prav tako vrhovni sodnik dr. Miodrag Đorđević in dr. Andraž Zidar, raziskovalec na Britanskem inštitutu za mednarodno in primerjalno pravo. Za ponovno kandidaturo so se odločili tudi generalni državni pravobranilec dr. Boštjan Tratar, državni pravobranilec Lucijan Bembič in dr. Rok Lampe.

Poleg prejšnjih še štirje novi kandidati

Na novo so se na drugi razpis prijavili nekdanji minister in predsednik državnega zbora dr. Gregor Virant, odvetnik dr. Marko Bošnjak ter predavatelja z evropske pravne fakultete v Novi Gorici dr. Marko Starman in dr. Slobodan Dujić. Kandidaturo je vložil tudi ddr. Klemen Jaklič s harvardske univerze, ki pa ni izpolnjeval pogojev za kandidaturo za sodnika ESČP (40 let starosti in opravljen pravniški državni izpit), zato je sprožil upravni spor, vendar je upravno sodišče njegovo tožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno. Je pa Jaklič na ustavno sodišče vložil tudi zahtevo za presojo ustavnosti zakona o predlaganju kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč iz naše države.

Še brez odgovora

Sodni svet in vlada sta dala prednost trem kandidatom, in sicer Marku Bošnjaku, Miodragu Đorđeviću in Andražu Zidarju. Po priporočilu Sveta Evrope mora biti med kandidati, pri katerih ima zadnjo besedo parlamentarna skupščina Sveta Evrope, ena ženska. In ker niti sodni svet niti vlada Ani Vilfan Vospernik nista dala prednosti med kandidati, Pahor to ocenjuje za velik deficit. Res je sicer, da ni vezan na mnenji sodnega sveta in vlade ter da listo treh kandidatov lahko oblikuje po svoje. Toda ker kandidati v državnem zboru potrebujejo 46 glasov podpore, predsednik države za svojo izbiro potrebuje dovolj visoko stopnjo političnega soglasja. Prav tako mora biti njegova izbira zelo prepričljiva in verodostojna, saj se je že zgodilo, da parlamentarna skupščina Sveta Evrope z liste kandidatov iz posamezne države ni izbrala nobenega sodnika ali sodnice. Na vprašanje, kdo se bo torej iz Slovenije pridružil 47-članskemu sodnemu zboru ESČP, še ni odgovora.