Mozetič: politika odlaga z izvrševanjem odločb US

»Neizvrševanje odločb je zelo problematično, zlasti če je neizvršitev pogojena politično ali ideološko.«

Objavljeno
30. marec 2016 18.40
iza ustavno sodišče
Pi. K., STA
Pi. K., STA

Ljubljana - Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič je ob predstavitvi dela sodišča v letu 2015 povedal, da jim je uspelo obdržati isto raven dela kot v preteklosti. Kritičen je bil do tega, da politika v zadnjih dveh letih »enostavno odlaga z izvršitvijo odločb ustavnega sodišča«. »Slednje je z vidika pravne države zelo problematično,« je dejal.

Čeprav število neuresničenih odločb ustavnega sodišča po Mozetičevih besedah ni visoko, ima občutek, da politika v zadnjih dveh letih odlaga z izvršitvijo odločb, »ker se z njimi ne strinja«. »Slednje je z vidika pravne države zelo problematično, zlasti če je neizvršitev pogojena politično ali ideološko,« je opozoril.

Zmotili so ga tudi nekateri napadi na ustavno sodišče v zadnjih letih in napovedi nekaterih politikov o »tem, kako bodo počakali na novo sestavo.« Med odločbami, ki so po njegovi oceni »doživele napačne kritike«, je omenil še vedno neizvršeno odločbo o financiranju zasebnih osnovnih šol. Če bi DZ spremenil ustavo in financiranje zasebnih osnovnih šol uredil drugače, kot so določili ustavni sodniki, bi to po njegovi oceni pomenilo, da bi zaobšel odločbo ustavnega sodišča: »Vprašanje pa je, ali bi bila takšna zaobitev dopustna ali ne.«

Ustavno sodišče nima prisilnih sredstev

Ustavno sodišče po njegovem mnenju nima možnosti, da bi zakonodajalca prisililo v uresničitev odločbe. »Težava, ki jo vidim, je, da se politika pri določenih zadevah ne more poenotiti,« je dejal. Pri tem je omenil tudi odločbo glede zakona o visokem šolstvu, po kateri bi moral zakonodajalec razmejiti med zasebnih in javnim financiranjem visokega šolstva, pa že dolgo čaka na uresničitev.

Število zadev, ki jih letno prejme ustavno sodišče, se je po besedah generalnega sekretarja ustavnega sodišča Sebastiana Nerada ustalilo. Letno prejmejo okoli 1300 zadev, ravno toliko jih rešijo. Sodne zaostanke obvladujejo. Največji obseg pripada po Neradovih besedah predstavljajo ustavne pritožbe, ki so bile v lanskem letu 1003, kar je več kot 80 odstotkov vseh zadev. Skoraj polovica jih je s področja civilnega prava, nekoliko manj je upravnih sporov, najmanj, okrog 200, pa je kazenskih zadev.

Poleg tega je ustavno sodišče lani prejelo 212 zahtev oziroma pobud za abstraktno presojo predpisov. Lani so pobudniki izpodbijali 66 različnih zakonov, 31 predpisov lokalnih skupnosti in deset aktov ministrstev. Zmagovalec po številu izpodbijanj je bil lani insolvenčni zakon, ki so ga pred ustavnim sodiščem izpodbijali kar 24-krat, je pojasnil Nerad.

Prejetih in rešenih je 1300 zadev na leto

Glede reševanja zadev pa po Neradovih besedah ustavno sodišče ohranja svoj tempo dela in »drži glavo nad vodo«, saj reši približno enako število zadev, kot jih prejme, torej okoli 1300. Tudi pri rešenih zadevah večji del predstavljajo ustavne pritožbe, 18 odstotkov pa so abstraktne presoje predpisov.

Kot je poudaril generalni sekretar, se osredotočajo predvsem na vsebinsko odločanje o zadevah in so bili v tem smislu lani bolj uspešni kot prejšnja leta. Pri presoji predpisov so sprejeli 33 odločb, devet zakonov razveljavili, štirikrat ugotovili neskladje z ustavo, desetkrat pa sklenili, da predpis ni v neskladju z ustavo. Ostalo pa so sklepi o zavrnitvi ali zavrženju, je pojasnil.

Med ustavnimi pritožbami pa je bilo lani nekaj zelo zahtevnih, je poudaril Nerad in ob tem omenil odločanje v zadevi Patra. Vseh rešenih ustavnih pritožb je bilo sicer lani 964, od tega je bilo 81 rešenih z odločbo, 76 pritožnikom pa je bilo ugodeno. Uspešnost pritožnikov pred ustavnim sodiščem je bila tako skoraj osemodstotna, je dodal generalni sekretar.

V povprečju se ena zadeva rešuje 280 dni

Ustavno sodišče je posamezne zadeve povprečno reševalo dobrih 280 dni. Glede zaostankov je Nerad pojasnil, da jih zaenkrat obvladujejo in rešijo približno toliko zadev, kot jih dobijo. Ob koncu leta 2015 jim je tako ostalo še 1041 nerešenih zadev, kar je na isti rani kot leto poprej. Od teh nerešenih zadev jih je večina iz let 2014 in 2015, 22 pa še iz leta 2013.

Nerad je še pojasnil, da je ustavno sodišče lani porabilo 3,7 milijona evrov, večino, dobre tri milijone za plače, pol milijona za materialne stroške, nekaj pa še za investicije.

Poročilo o delu ustavnega sodišča je sicer zadnje poročilo pod sedanjo sestavo ustavnega sodišča, saj se bosta letos in v prihodnjem letu zamenjali dve tretjini ustavnih sodnikov. Po Mozetičevem mnenju bi bilo najbolje, če bi bila sestava tripartitna, in sicer, da bi trije sodniki prihajali iz sodstva, trije iz akademske sfere, trije pa iz drugih poklicev, denimo odvetništva in podobno.