Tiskane izdaje
Ljubljana - Večina svetnikov je zavrnila veto na novelo zakona o izvrševanju proračuna in na zakon, s katerim bo ustanovljen bančni sklad.
Sklad za reševanje bank v težavah, ki bo deloval pri Banki Slovenije, je v državnem svetu ubranil finančni minister Dušan Mramor, možnost, da država brez soglasja parlamenta prodaja terjatve, ki so nižje od sedmih milijonov evrov, pa njegov državni sekretar Metod Dragonja. Ni pa to uspelo minsitrici za delo, družine in socialne zadeve Anji KopaČ Mrak pri spremenjeni obdavčitvi invalidskih podjetij.
Po julijskih parlamentarnih volitvah je državni svet prvič glasoval o tem, ali ustaviti veljavnost zakonov, ki jih je v državnem zboru uzakonila koalicija SMC, Desus in SD. Svetniki so odločali o veljavnosti kar treh zakonov, ki so bili v državnem zboru prejšnji teden potrjeni po nujnem postopku in so povezani s finančnim poslovanjem države v prihodnjem letu. S tretjim bi večina v zboru nekoliko spremenila obdavčitev invalidskih podjetij, da bi olajšave veljale le za zaposlene invalide in ne za druge tam zaposlene. Izglasovan je bil le slednji veto; za je bilo 16 svetnikov, proti 13.
Ustavitev okoli 200 milijonov težkega bančnega sklada pri Banki Slovenije, v katerega bodo morale deleže prispevati banke same in sprememb zakona o izvrševanju proračuna, da vladi za prodajo terjatve, ki je nižja od sedem milijonov, ne bi bilo treba po soglasje v državni zbor, je predlagalo deset svetnikov, ki so blizu SDS. Veto na spremenjeno obdavčitev invalidskih podjetij, da bi olajšave veljale le zaposlene invalide, ne pa tudi ostale, pa je sopredlagalo še nekaj svetnikov z leve politične opcije.
»Po skrbnem premisleku in obsežnem študiju smo to predlagali,« je več manevrskega prostora za vlado pri prodaji terjatev pred svetniki branil sekretar Metod Dragonja in pojasnil, da v sistemskih zakonih tega še ni mogoče urediti, okoliščine pa zahtevajo naglo prestrukturiranje finančnih družb, zato so predlagali spremembo kar v zakonu o izvrševanju proračuna, ki bo veljal le prihodnje leto.
Prodaje bodo potekale na pregleden, tržen način, z razpisom, odločala bo vlada in tudi poročala zboru, katere terjatve je na ta način uredila, je dejal Dragonja in opozoril, da v teh primerih ne bo šlo za odpis terjatev.
Praviloma bo kupec slaba banka, je ocenil Dragonja in zanikal, da bi bile namen tihe privatizacije. Vlada je predlagala, da bi na ta način lahko prodali za največ 70 milijonov državnih terjatev, a je koalicija v državnem zboru skupni znesek že znižala na 30 milijonov. Za veto je bilo 12 svetnikov, proti 19.
S podobnim rezultatom, 13 za in 19 proti je večina svetnikov zavrnila tudi veto na varnostni sklad pri Banki Slovenije. Finančni minister Dušan Mramor je pojasnil, da ustanovitve tega sklada niso predlagali s spremembo zakona o bančništvu, ker bi to trajalo predolgo, saj je sklad nujno uzakoniti do novega leta, napolnjen pa mora biti v letu dni. Opozoril je, da bodo v sklad banke naložile del depozitov svojih varčevalcev. V skladu ne bo denarja SIB bnake, ker ta nima varčevalcev, pa tudi ne Factor Banke in Probanke, ker sta v likvidaciji, namen sklada pa je po ministrovih zagotovilih pomoč za majhne banke, ki niso sistemske, za sistemske poskrbi država, majhne pa bi brez te možnosti končale v likvidaciji.
