Mramorju se pozivi k odstopu ne zdijo korektni

Finančni minister je v izjavi za novinarje dejal, da so ob uvedbi dodatka na stalno pripravljenost verjeli, da gre za zakonito pot.

Objavljeno
13. januar 2016 16.19
Zoran Potič
Zoran Potič

Minister za finance Dušan Mramor je po številnih pritiskih zaradi izplačila dodatka na stalno pripravljenost pojasnil svojo plat zgodbe. Dodatek, ki je sprožil veliko zgražanje javnosti in pozivov k odstopu, je bil način za plačilo dodatnega dela, je pojasnil Mramor. Ker so si na Ekonomski fakulteti v Ljubljani zadali cilj, da bi se uvrstili v zgornji odstotek najboljših fakultet na svetu, se je izdatno povečal obseg dela zlasti tehnično-strokovnega osebja. Ti so, kot je pojasnil Mramor, tudi prejeli 80 odstotkov vsega denarja, 20 odstotkov pa profesorji, ki so bili hkrati v vodstvu fakultete. Preostali profesorji tega dodatka niso prejemali. Fakulteta je na koncu tudi prejela dve najpomebnejši svetovni akreditaciji.

»Fakulteta je dobila javni denar v enem kosu in znotraj fakultete je bilo treba upravljati s tem denarjem tako, da je kvaliteta čim večja. Plačali smo delo, ki je bilo opravljeno. Glede na pičla finančna sredstva, ki so se hitro zmanjševala za visoko šolstvo, smo iskali ustrezen način, kako bi zaposlenim dali ustrezno nadomestilo za njihove delovne obveznosti. Z vsoto denarja, ki nam je bil na razpolago, smo prišli iz neke lokalne fakultete na raven mednarodno priznane šole,« je pojasnil finančni minister in nekdanji dekan ekonomske fakultete.

Verjeli, da gre za zakonito pot

Ko so uvedli dodatek na stalno pripravljenost, so verjeli, da gre za zakonito pot. Zanjo so se določili po posvetu s kadrovsko in pravno službo fakultete in po posvetu z delovnopravnimi strokovnjaki. S tem je zanikal očitke, da si je on, kot predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani, izmisll dodatek kot nekakšen ovinek za povišanje plač. »Takrat nisem imel nobenega razloga, da bi dvomil o tem, da ni ustrezne zakonodajne osnove za to. Zato sem se tudi strinjal, da povečan obseg dela poplačamo v obliki nadomestila oziroma dodatka za stalno pripravljenost,« pravi Mramor. Tudi notranja revizija, ki jo je opravila Univerza v Ljubljani leta 2009, jih ni opozorila na morebitne nepravilnosti.

Pozivi k odstopu se mu ne zdijo korektni

Na pozive k odstopu, ki prihajajo predvsem iz sindikalnih vrst, Mramor odgovarja, da se mu ne zdijo korektni, ker je kot dekan poskrbel le za to, da so dobili ljudje, ki so bili dodatno obremenjeni, ustrezno plačilo. Za plačilo svojega deleža izplačanih dodatkov se z ekonomsko fakulteto že dogovarja. Kot izhaja iz poročila inšpekcijskega nadzora, morajo to storiti za zadnjih deset mesecev, kar bo minister spoštoval. Je pa zaprosil, da vrne okoli 3700 evrov v obrokih, ker ima kot minister v povprečju nižjo plačo kot 3000 evrov, poleg tega pa »imam neke izdatke in obremenitve«.

In zakaj sploh vrača denar, če meni, da z izplačevanjem dodatkov ni bilo nič narobe? Mramor odgovarja: »Ker je bilo v javnosti toliko razburjenja in da malo razbremenim razpravo. S tem želim dati signal. Inšpekcija je odločila, da to ni bilo prav, in to bom spoštoval.«