Tiskane izdaje
Ljubljana – Sestanki ameriškega veleposlanika v Sloveniji Josepha Mussomelija z domačimi politiki redko ostanejo neopaženi. Januarja je požel veliko kritik zaradi domnevnega vpletanja v sestavljanje vlade. Včeraj se je sestal s podpredsednico DZ Romano Tomc (SDS), a po naključju prav v času resne vladne krize.
»Za ta sestanek sem zaprosil že pred božičem, podpredsednici parlamenta sem namreč želel čestitati za povezovalen govor ob zaprisegi novega predsednika države Boruta Pahorja. Seveda pa se je bilo glede na trenutek nemogoče izogniti debati o politični krizi,« je pojasnil ameriški diplomat.
Nove volitve, nove delitve
Po polurnem pogovoru je dejal, da sogovornici ni svetoval, kaj naj po obremenilnih ugotovitvah protikorupcijske komisije storita predsednik vlade Janez Janša (SDS) in predsednik opozicijske PS Zoran Janković. Prav tako se ni opredelil do možnosti tehnične vlade ali menjave mandatarja. Je pa odkrito odsvetoval predčasne volitve, češ da bi škodile gospodarskemu okrevanju.
»Ne le, da bi to upočasnilo reforme, pač pa tudi dvomim, da bi nove volitve sploh kaj rešile. Morda bi se splačalo potrpeti, če bi kazalo, da bo katera od političnih opcij dobila večino. A se prej zdi, da bi bila Slovenija znova razdeljena na pol,« je argumentiral Joseph Mussomeli. O politični deblokadi se je v zadnjem času pogovarjal tudi s člani nekaterih drugih strank, ki so ga prosili za mnenje. S kom konkretno, ni povedal, je pa zagotovil, da to nista bila ne Janša ne Janković.
Mussomeli je še ocenil, da je korupcije v ZDA sicer več kot v Sloveniji, a jo tudi bolje preganjajo. »Bil bi čudež, če bi vaše pravosodje končalo kak postopek, preden umrem čez 20 let,« je bil v svojem slogu piker veleposlanik.
Kako do nove vlade?
Zamenjave predsednika vlade s konstruktivno nezaupnico doslej še ni bilo, je pa na ta način še v tridomni skupščini leta 1992 na oblast prišel Janez Drnovšek. Konstruktivna zamenjava vlade je mogoča naglo, a le, če si kandidat za novega premiera v državnem zboru zagotovi trdno večino najmanj 46 glasov.
Odkar poslance volimo po novi ustavi, je do predčasnih menjav na vrhu izvršne oblasti prišlo trikrat. Zadnji primer je iz leta 2011, ko je po izstopu Desusa in Zaresa iz koalicije premier Borut Pahor zahteval glasovanje o zaupnici, ki je v državnem zboru ni dobil. Ker v sedmih dneh nihče ni predlagal novega premiera, je predsednik države Danilo Türk po 30 dneh razpustil državni zbor in razpisal izredne volitve. Za zagovornike predčasnih volitev je to najhitrejša pot do cilja. Edini, ki ga lahko sproži, je predsednik vlade Janša. Če bi mu nezaupnico, denimo, izglasovali še ta mesec, bi Pahor parlament lahko razpustil konec februarja, volitve bi lahko bile konec aprila ali maja. A se v postopku lahko zaplete, kot se je zgodilo leta 2000, ko je parlament pol leta pred rednimi volitvami izglasoval nezaupnico Janezu Drnovšku, ljudska stranka pa je za naslednika predlagala Andreja Bajuka, ki je bil zaradi prestopa dveh poslank tudi izvoljen.
Večino za izvolitev novega mandatarja je praviloma lažje doseči po izglasovani nezaupnici kot pri konstruktivni nezaupnici, ko pred poslanci ni tveganja brezvladja in izrednih volitev.
Tretji primer je iz leta 2002, ko je bil dotedanji premier Janez Drnovšek izvoljen za predsednika republike. Takrat koalicija ni razpadla, šlo je za gladek prenos oblasti na Antona Ropa.
