Na ministrstvu za zunanje zadeve veliko kadrujejo

Enajst novih veleposlanikov do konca leta. Franci But v Berlin, Rado Genorio v Bruselj.

Objavljeno
09. junij 2017 15.57
jsu*Maks Fabiani
Zoran Potič
Zoran Potič
Ljubljana - Konec junija ali v začetku julija bodo poslanci odbora za zunanje zadeve zaslišali vrsto novih kandidatov za veleposlanike. Glede na število lahko sklepamo, da se napoveduje ena večjih rošad na veleposlaništvih v zadnjem času.

Večina sprememb na veleposlaniških položajih se dogaja po redni poti, saj je veleposlanikom potekel štiriletni mandat. Le v primeru Boža Cerarja, nekdanjega veleposlanika v Washingtonu, se je zgodilo, da mu je bil mandat skrajšan, pa še to le za dva meseca. Namesto njega je 1. junija s soglasjem vlade, državnega zbora (čeprav so mu poslanci SDS poskušali podtakniti zgodbo o sodelovanju z Udbo) in ameriškega zunanjega ministrstva naloge v glavnem mestu ZDA prevzel Stanislav Vidovič, nekdanji generalni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve.

Državni sekretarji v tujino

Iz ožjega vodstva MZZ se bodo poleg Vidoviča po svetu raztepli še drugi vodstveni kadri, ki so v zadnjih letih obkrožali zunanjega ministra Karla Erjavca. Državna sekretarka na ministrstvu Sanja Štiglic se pripravlja na odhod v Haag in mora še opraviti zaslišanje pred parlamentarnim odborom za zunanje zadeve. Na njeno mesto je že bil imenovan Iztok Mirošič, ki v diplomatskih krogih slovi kot prvorazredni diplomat in je opravljal diplomatske dolžnosti v Londonu in v Italiji, pomembno vlogo pa je imel tudi pri pripravi arbitražnega sporazuma. Zato zunanji opazovalci menijo, da prihaja Mirošič na položaj državnega sekretarja v pravem trenutku, saj je še letos pričakovati, da bo začasno arbitražno sodišče v Haagu objavilo sodbo v primeru mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Iz centrale ministrstva se poslavlja še ena državna sekretarka Darja Bavdaž Kuret, ki namerava prevzeti stalno predstavništvo pri OZN v New Yorku.

Kot načrtujejo na MZZ, se bo letos zamenjalo 11 veleposlanikov, večina julija in avgusta. Po štirih letih uspešnega delovanja v Berlinu se v Bern seli Marta Kos Marko. Namesto nje se na izjemno pomemben diplomatski položaj odpravlja Franci But, nekdanji prvak SLS, bil je tudi del pogajalske ekipe za vstop Slovenije v EU. Kot veleposlanik se je izkazal v Pragi in Beogradu, zato bo službovanje v Berlinu zanj verjetno vrhunec diplomatske kariere. Potem ko se je lani iz Bruslja vrnil dolgoletni vodja stalnega predstavništva Slovenije pri svetu EU Rado Genorio, se letos vrača v Bruselj na položaj veleposlanika v Belgiji.

Za Moskvo podaljšanje mandata

V Budimpešto se odpravlja generalni direktor za gospodarsko in javno diplomacijo Robert Kokalj, ki bo tam zamenjal Ksenijo Škrilec, ta pa se seli nekoliko zahodneje, na Dunaj, kjer bo prevzela veleposlaništvo, ki ga je doslej vodil Andrej Rahten, ta se kot nekarierni diplomat vrača v Ljubljano. Slovaško veleposlaništvo bo zasedel Gregor Kozovinc. Nekaj kadrovskih rošad se obeta tudi v balkanskem delu diplomatsko-konzularne mreže. Veleposlaništvo v Sarajevu bo prevzela Zorica Bukinac in veleposlaništvo na Kosovu Bojan Bertoncelj.

Letos se izteče tudi mandat moskovskemu veleposlaniku Primožu Šeligu, vendar se na razpis ni prijavil nihče, ki bi zadovoljil kadrovsko komisijo, zato so Šeligi podaljšali mandat za leto dni. Med letošnjimi novimi diplomati velja omeniti še imenovanje Kristine Radej, ki po treh letih od ukinitve veleposlaništva prevzema veleposlaništvo v Iranu. Minister za zunanje zadeve je pred kratkim razkril, da se na MZZ intenzivno pripravljajo na odprtje veleposlaništva na Irskem in v Sofiji. Poleg tega bi lahko v kratkem odprli tudi diplomatsko predstavništvo v Maroku, kjer je Slovenija po nasledstvu nekdanje skupne države dobila v last jugoslovansko veleposlaništvo v Rabatu.