Po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc je zdravstvo vključeno v vse tri glavne cilje nacionalnega reformnega programa (NRP) za letošnje in prihodnje leto. Na področju spodbujanja naložb je opredeljeno, da bodo spodbujali projekte na področju zdravstva zlasti preko evropskih skladov.
Glede strukturnih reform bo ministrstvo pripravilo celovito zdravstveno reformo skupaj z zakonom o dolgotrajni oskrbi. Na ministrstvu so se že lotili celovite analize zdravstvenega sistema, ki bo podlaga za pripravo sprememb in bo javnosti predstavljena jeseni, je dejala ministrica. Glede cilja fiskalne odgovornosti pa bodo postavili izhodišča za dolgoročno finančno vzdržnost zdravstvenega sistema.
Brez izvedbenih načrtov
Poslanec SDS Marijan Pojbič je bil do dokumenta izjemno kritičen. Po njegovem mnenju osnutek NRP temelji na floskulah brez vsake terminske in vsebinske oblike. »To je absurd in direktno norčevanje iz parlamenta in poslancev,« je dejal. Ministrico in vlado je večkrat pozval, naj začnejo delati in predlagati zakone, za katere obljublja, da jih bodo podprli, če bodo sprejemljivi.
Poslanec NSi Jernej Vrtovec nad dokumentom, kot je dejal, ni presenečen. Glede priprave analize zdravstvenega sistema pa je dejal, da je na ministrstvu nastalo že veliko takšnih analiz in strategij, medtem ko dokončnega cilja, to je reforma, ni.
Tudi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina meni, da je v osnutku NRP veliko lepo povedanega, a opozarja na to, da ne vsebuje izvedbenih načrtov. Po njegovem mnenju priprava sprememb v zdravstvu poteka prepočasi. Tako je bilo v zadnjih sedmih letih narejenih veliko analiz, a nič konkretno narejenega, je dodal.
Predsednika odbora, sicer pa poslanca DeSUS Tomaža Gantarja dokument ne preseneča, ima pa občutek, da je bolj v namen tistemu, komur ga pošiljajo, manj pa tistemu, kar naj bi zasledoval. Gantar si želi, da bi bili takšni dokumenti bolj realni in konkretni, ne pa toliko všečni. Sicer pa priznava, da so tudi prejšnji podobni dokumenti, med njimi tudi koalicijske pogodbe, bili bolj v obliki prostih spisov.