Na predčasne volitve 21. ali 28. septembra

Ljubljana – Da bo pravica ljudi, voliti v času dopustov, onemogočena ali bistveno otežena, in da bo pravica, biti voljen, kandidatom novih in zunajparlamentarnih strank onemogočena ali bistveno otežena, sta po naših informacijah bistveni točki ustavne presoje, ki jo bo vložila skupina državljanov.

Pod pobudo za oceno ustavnosti odloka o razpustitvi državnega zbora in razpisu predčasnih volitev je, kot smo neuradno izvedeli, podpisanih okoli 25 posameznikov, med njimi so Zdenka Čebašek Travnik, Spomenka Hribar, Barbara Rajgelj, Violeta Tomić, Marina Tavčar Krajnc, Božo Repe, Jože Vogrinc, Veno Taufer, Uroš Lubej, Damijan Mandelc, Jože Mencinger, Dušan Jovanović, Jani Kovačič, Dušan Keber, Matjaž Hanžek in tudi nekaj novinarjev. Pobudo bodo danes poslali na ustavno sodišče s predlogom, da se deveterica sodnikov do nje opredeli absolutno prednostno in da do dokončne odločitve zadrži izvajanje odloka.

Demokratični deficit

Pobudniki so prepričani, da se z odlokom kršijo štirje členi ustave: 1., 3., 43., in 44., in da bi moral predsednik države Borut Pahor ob določitvi datuma volitev ravnati razumno. Ni namreč mogoče govoriti o poštenem volilnem postopku, ki je pogoj za zagotovitev verodostojnosti in legitimnosti volilnega izida, če država ne zagotovi, da se lahko volilna pravica izvaja aktivno. Ta pravica ima namreč posebno naravo in ni dovolj, da se volitve zgolj razpišejo, pač pa morajo biti razpisane tako, da bo omogočeno njeno čim bolj učinkovito uresničevanje. Čas dopustov pomeni vnaprejšnje pristajanje na visok demokratični deficit in izjemno nizko stopnjo legitimnosti prihodnje oblasti – katere koli politične barve že bo.

Pobudniki so prepričani, da je za politično stabilnost države od hitrosti izvolitve novega sklica državnega zbora bistveno bolj pomembno doseči čim višjo stopnjo njegove legitimnosti, ki pa je v največji meri odvisna od volilne udeležbe. Ta bo zaradi počitnic zagotovo okrnjena, pa tudi tisti, ki bodo želeli glasovati iz tujine, bodo imeli veliko težav. Glasovanje po pošti iz tujine od volivca zahteva kar nekaj dodatnih naporov. Ali bodo ti obrodili sadove, je odvisno tudi od učinkovitosti poštnih storitev, na katero pa državna volilna komisija nima vpliva. Tako mora volivec, če želi voliti iz tujine, najkasneje 12. junija vedeti, kje bo v času volitev, o tem mora obvestiti državno volilno komisijo, nato pa še na počitniškem naslovu urediti vse potrebno, da bi ga volilno gradivo doseglo.

Slabo za alternativo

Tudi nove neparlamentarne stranke so z razpisom volitev 13. julija, tako pobudniki, postavljene v bistveno slabši položaj, saj se bo volilna kampanja odvijala v času počitnic. Zato bo deležna bistveno manjše pozornosti. Od parlamentarnih strank je mogoče še pričakovati, da so v volilno tekmo pripravljene vstopiti kadar koli, medtem ko zunajparlamentarne stranke niso niti povzročile predčasnih volitev niti jih niso mogle pričakovati in se nanje pripraviti. Datum odstopa predsednice vlade in po njem takojšnja in vnaprej izkazana nepripravljenost poslancev vseh parlamentarnih strank, da bi iskali novega mandatarja in sestavili vlado, ki bi državo vodila do konca mandata, kaže na usklajeno željo teh strank, da bi z izvedbo volitev v času počitnic novim strankam otežili enakovreden nastop na volitvah. Vzpostavitev politične alternative z novimi strankami in novimi obrazi je tako bistveno otežena.

Zamrzniti roke

Pobudniki so prepričani, da je Borut Pahor imel možnost drugačne odločitve, ravnal pa je nedosledno in ustavno nedopustno. Nedoslednost izhaja iz samega dejstva, da je enega od obeh rokov, ki naj bi bili po njegovem tisti, ki se jih je nujno držati (30-dnevni), skrajšal, zato da bi volitve razpisal julija in ne avgusta. Statistika pa celo potrjuje, da je julija več Slovencev na dopustu kot avgusta. Pobudniki se sklicujejo tudi na mnenje ustavnega pravnika Andraža Terška, ki poudarja, da je ustavno sodišče že trikrat odločilo, da volilne kampanje in volitev ne sme biti v času poletnih počitnic. To pomeni, da bi julij in avgust morali preprosto črtati s koledarja možnih volilnih aktivnosti. Torej bi roki, ki so zdaj začeli teči 2. junija, bili do 1. septembra zamrznjeni. Tako bi lahko kot datum predčasnih volitev v državni zbor določili nedeljo, 21. ali nedeljo, 28. septembra oziroma najkasneje 5. oktobra.