Tiskane izdaje
Ljubljana – Reforma državnega pravobranilstva – eden od projektov, od katerega bo po mnenju pravosodnega ministra odvisna uspešnost njegovega mandata – je pred številnimi preizkušnjami. To je potrdila nedavna razprava v državnem zboru, ki je ponudila več vprašanj kot odgovorov.
Tako iz koalicijskih kot iz opozicijskih vrst je bilo namreč razbrati, da nikomur ni povsem jasno, kako bo vlada – v njenem imenu pravosodni minister Goran Klemenčič – dosegla cilj, ki je sicer povsem legitimen. To je večja učinkovitost dela zagovornika finančnih in drugih interesov države. Ali se to lahko zgodi zgolj s tem, da oblast sedanjim 60 pravobranilcem odvzame funkcionarski status in jim podeli uslužbenskega? Mnogi menijo, da pot ni prava, saj jih s tem še bolj zavezuje k spoštovanju vladnih usmeritev, čeprav v predlogu za reformiranje državnega pravobranilstva v državno odvetništvo trdi prav nasprotno. Da vzpostavlja samostojen organ, ki bo prepoznal, da državni interes ni nujno enak javnemu, bo pa za svoje odločitve odgovoren. Njegovo odgovornost naj bi krepili tudi z izbiro tistih, ki bodo po novem vstopali v državnopravobranilske oziroma državnoodvetniške vrste.
Neprimeren odziv
Goran Klemenčič je z izjavo, da gre pravobranilcem le za ohranitev sedanjega statusa (in s tem seveda plače), kar se mu zdi ostudno, dodobra vznemiril pravobranilske vrste. Njihov prvi človek generalni državni pravobranilec Jurij Groznik pravi, da je takšen odziv skrajno neprimeren, saj je tudi »neodvisna pravna stroka v rešitvah, ki jih ponuja zakon, prepoznala številne nedoslednosti, pomanjkljivosti in sistemske nedoslednosti«. Pravobranilstvo tudi zavrača ministrove očitke o lobističnih pritiskih, ki jih menda še nikoli ni bilo toliko kot prav pri sprejemanju zakona o državnem odvetništvu. Po Groznikovem prepričanju ni šlo za lobiranje, o katerem govori zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, saj »varovanje prava in pravne države« v to kategorijo ne sodi.
Dejstva
Zdrsi, ki si jih je v preteklosti dovolilo pravobranilstvo in ki davkoplačevalce bremenijo v milijonih evrov, po mnenju ministrstva upravičujejo posege, ki si jih je zamislilo. Toda vse bolj se zdi, da se bo nadaljnja parlamentarna razprava osredotočila zgolj na vprašanje, kakšen status naj imajo v prihodnje državni odvetniki. Pravobranilcev je zdaj 60, razvrščeni so od 47. do 59. plačnega razreda, vsi imajo status funkcionarjev. Najnižjega pomočniki državnih pravobranilcev, najvišjega generalni državni pravobranilec. Po novem naj bi državni odvetniki postali javni uslužbenci, le namestnik generalnega državnega odvetnika in generalni državni odvetnik bi ohranila funkcionarski status.
Povprečna bruto osnovna plača vseh 60 funkcionarjev na državnem pravobranilstvu zdaj znaša 3600 evrov. Toda ker bodo bodoči (višji) državni odvetniki uvrščeni v plačne razrede, ki v plačnem sistemu ustrezajo plačam javnih uslužbencev, za katere se zahtevajo enaki pogoji za zasedbo delovnega mesta, enaka stopnja izobrazbe, dolžnosti in odgovornosti, ki jih delovno mesto zahteva, ter sposobnosti, potrebne za uspešno opravljanje dela, bodo s prehodom med javne uslužbence sedanji državni pravobranilci in njihovi pomočniki upravičeni do številnih dodatkov k osnovni plači, do katerih kot funkcionarji niso (bili) upravičeni. Zato se višine izplačil, tako pravobranilstvo, v novem sistemu ne bodo bistveno spremenile.
