Na seznamu vse manj kandidatov za ustavnega sodnika

Po Katji Šugman Stubbs je kandidaturo umaknil tudi Rado Bohinc. Na seznamu ostaja za zdaj enaindvajset imen.

Objavljeno
26. februar 2017 19.44
tlo/rado bohinc
M. V.
M. V.
Ljubljana – Po Katji Šugman Stubbs, profesorici kazenskega prava na ljubljanski pravni fakulteti, je kandidaturo za ustavnega sodnika umaknil tudi Rado Bohinc, dekan fakultete za družbene vede. Šugman Stubbsova se je za ta korak odločila zaradi odhoda v tujino, Bohinc zato, ker, kot je sporočil, »trimesečna dosedanja politična usklajevanja na najvišjih ravneh ter medijsko spremljanje v ospredje izbire ustavnih sodnikov izpostavila kriterije za izbor, ki zanj pomenijo tveganja diskreditacije, ki se jim ne želi spet izpostavljati.«

Ob tej Bohinčevi potezi je nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic zapisal, da je do zdaj mislil, da je bila njegova kandidatura »samo plod njegove hude nesamokritičnosti, saj se je Bohinc kot nekdanji notranji minister v Ropovi vladi v letih 2003 in 2004 'proslavil' s svojim enoletnim sramotnim izmikanjem temu, da bi izvršil takratno odločbo ustavnega sodišča glede izdaje dopolnilnih odločb izbrisanim.«

Na seznamu možnih kandidatov za ustavne sodnike je tako zdaj enaindvajset imen. Ali bo to končna številka, še ni znano, čeprav po naših informacijah tudi nekateri drugi kandidati razmišljajo o umiku kandidature, saj nočejo več sodelovati v postopku izbire, ki ga bolj ali manj zaznamujejo zgolj politična preračunavanja.

Po prvem krogu posvetovanj z vodji poslanskih skupin, ki jih je predsednik republike Borut Pahor opravil 12. januarja, nadaljnji postopek političnih usklajevanj od takrat stoji in v uradu predsednika republike ni mogoče izvedeti, kdaj se bo nadaljeval. V uradu pa ne zanikajo, da je izbira novih ustavnih sodnikov povezana tudi s četrtim razpisom za člane fiskalnega sveta. Iskanje ravnovesja med ideološko uravnoteženostjo kandidatov je tako odvisna od tega, koliko bo desnici uspelo iztržiti pri fiskalnem svetu, katerega člani potrebujejo dvetretjinsko podporo poslancev državnega zbora. To pomeni, da brez glasov opozicije ni mogoče nikogar izvoliti.