Na volitve predvidoma na prvo junijsko nedeljo

Predčasne volitve bodo najverjetneje teden dni prej, kot bi bile redne, stranke pa so že močno v predvolilni kampanji.

pet, 13.04.2018, 18:00
V treh krogih ni bilo kandidata za novega mandatarja.

 

Zaščita NLB in prvomajski prazniki pretehtali za volitve 3. junija.

 

Stranke pospešeno predstavljajo kandidate po volilnih okrajih.

Ljubljana – Predsednik republike Borut Pahor bo v soboto razpustil parlament, s tem zaključil mandat aktualnim poslancem in razpisal datum volitev. Na voljo ima dva datuma, prvi je 27. maj, drugi 3. junij in po pričakovanjih se bo predsednik določil za slednjega.

Od odstopa predsednika vlade mira Cerarja sredi marca do razpisa volitev je minilo mesec dni. V sredo 14. marca v večernih urah je premier oznanil, da je bila odločitev vrhovnega sodišča o ponovitvi referenduma o drugem tiru kaplja čez rob in da odstopa s funkcije. Nato se je zavrtelo kolesje, ki po ustavi zagotavlja iskanje novega političnega ravnotežja, a se je kmalu izkazalo, da med parlamentarnimi strankami ni prave volje po iskanju novega mandatarja, saj je bilo že tako predvideno, da bi izvedli redne parlamentarne volitve 10. ali 17. junija.

Nezmožen parlament

Potem ko je v torek poteklo deset dnevno obdobje, v katerem lahko stranke ali poslanske skupine predlagajo mandatarja, je včeraj ob 16.06 potekel še 48 urni rok, ko bi lahko še skupina poslancev predlagala kandidata za mandatarja. Ko je postalo jasno, da državni zbor ni več zmožen imenovati mandatarja, je lahko na veliki oder slovenske demokracije stopil predsednik republike. Borut Pahor je v četrtek in petek opravil zadnji krog pogovorov s predstavniki parlamentarnih strank o datumu volitev in danes bo predstavil svojo odločitev. Po ustavi je predsednik republike dolžan zagotoviti, da se nov državni zbor izvoli najkasneje v dveh mesecih od razpustitve prejšnjega.

Medtem ko so v SD in NSi zagovarjali zgodnejši datum volitev, vsaj 27. maja, če ne že 20. maja, a se je izkazalo, da tega datuma ni mogoče doseči, so se stranke SMC, SDS in Desus zavzemale za kasnejši datum. Eden od pomembnejših razlogov za kasnejši datum volitev je tudi predviden ustavni zakon, s katerim želi slovenska politika zaščititi premoženje NLB pred tožbami Hrvaške.

Dilema, s katero se je po naših informacijah predsednik republike najbolj ukvarjal in o čemer je včeraj tudi opravil dodatni krog posvetovanj s pravniki, je bila, ali bi začetek predvolilne kampanje, ki bi padel v praznično obdobje (27. april ter 1. in 2. maj) lahko razumeli kot omejevanje pravice do poštene predvolilne kampanje. V izogib kakršnim koli težavam v prihodnje, da ne bi katera od političnih strank sprožila ustavne presoje, se je Pahor vse bolj navduševal nad razpisom volitev 3. junija.

Zadnji teden maja

Ko je v političnih kuloarjih zakrožilo, da bi utegnil predsednik republike razpisati volitve prvo junijsko nedeljo, se je dobrim poznavalcem polpretekle zgodovine oko ustavilo ob datumu 31. maj. Tega dne namreč leto za letom nekateri akterji politične afere JBTZ obeležujejo aretacijo Janeza Janše, Davida Tasiča, Ivana Bortštnerja in Francija Zavrla. In prav letos bo okroglih 30 let od takratnih dogodkov, ki so pomembno prispevali k demokratizaciji slovenske družbe. Ker se je v preteklosti že dogajalo, da je bila obletnica zlorabljena v politično-strankarske namene, bo letos, v zadnjem tednu pred parlamentarnimi volitvami, skušnjava v to smer toliko večja.

Predvolilna kampanja, ki se bo sicer formalno začela mesec dni pred volitvami, se pravi takoj po prvomajskih praznikih, je sicer že polnem teku. Danes bo v Medvodah svoje adute na kongresu razkril kamniški župan Marjan Šarec. Čez teden dni bodo delegati NSi odločali o predsedniku stranke Mateju Toninu, ali naj jih, potem ko je Ljudmila Novak odstopila, popelje na volitve.

Drama v Kamniku

Tonin in Šarec se bosta pomerila v volilnem okraju Kamnik, kar bo predstavljalo enega zanimivejših volilnih soočenj. Če k temu dodamo še Aleša Hojsa, nekdanjega podpredsednika NSi, danes pa med bolj izpostavljenimi člani izvršilnega odbora SDS, bo na letošnjih volitvah zagotovo najbolj pestro v Kamniku. Ostali predsedniki parlamentarnih strank bodo kandidirali v običajnih okrajih, le Karl Erjavec se je odločil, da bo tokrat kandidiral v Tržiču in ne več v Žalcu, čeprav je bil nekaj časa v igri tudi Ljutomer. Ker se je vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša odločil, da bo še enkrat poskusil s kandidaturo, se Erjavcu ni bilo treba podajati v Prlekijo v obrambo zanesljivega poslanskega mesta.

SD pošilja na volitve vse svoje ministre, okrepljene s svežimi imeni, kot je Dominika Švarc Pipan, ali lastnik podjetja Duol Dušan Olaj. Predsednik SD Dejan Židan bo kandidiral v Murski Soboti. Od ministrske ekipe SMC bosta na volitvah nastopila le dva: gospodarski minister Zdravko Počivalšek in minister za infrastrukturo Peter Garšperšič. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer pa se skoraj zagotovo umika iz politike. V NSi bodo kandidirali vsi dosedanji poslanci, vključno z Ljudmilo Novak, ne bo pa na seznamu poslanske pridobitve iz SDS Zvonka Laha, ker je pred dnevi zapustil NSi.

Prijavi sovražni govor