Tiskane izdaje
Ljubljana – Natančno 95 dni pred evropskimi volitvami je udaril val kandidatur predstavnikov neparlamentarnih strank. Na volitvah namerava konkurirati vsaj osem različnih strank s političnega obrobja, z izjemo Združene levice (TRS + DSD + IDS) pa se, kot kaže, v tekmo podajajo vsaka zase.
Združena levica, ki so jo predstavili Matjaž Hanžek (Stranka za trajnostni razvoj Slovenije), Violeta Tomič (Demokratična stranka dela) in Luka Mesec (Iniciativa za demokratični socializem) v domačem političnem prostoru stavi na glasove radikalno levih volivcev. V širšem kontekstu zagovarjajo izrazit evropskepticizem in pripadajo politični grupaciji Evropske levice (European left), katere kandidat za predsednika evropske komisije bo Aleksis Cipras. Predsednik grške Sirize se bo prvega marca tudi osebno oglasil v Ljubljani in podprl skupno kandidaturo strank TRS, DSD in IDS.
Alternativa »kvazi« levici
Njihov koncept predvideva prelom z obstoječim kapitalističnim sistemom, alternativo pa vidijo v moderni obliki socializma. Zahtevajo ustavitev bruseljskih varčevalnih ukrepov, odpis kreditov prezadolženim državam, kot so Grčija, Španija in Portugalska, ter preboj okolju prijazne politike. Pa tudi gospodarsko obnovo Evrope, samoukinitev evropske komisije ter demokratizacijo drugih evropskih institucij in zakonodajnih postopkov.
»V poplavi sredinskih strank, ki so se predstavljale kot leve, smo bili levičarji vedno znova opeharjeni. Zato gradimo levico, ki bo kapitalizmu rekla ne in začenjamo boj za novo Slovenijo, Evropo in svet, kjer na prvem mestu ne bo več profit, ampak človek,« je rojstvo leve koalicije argumentirala Tomičeva.
Preden bodo objavili svojo kandidatno listo, nameravajo do obiska Ciprasa počakati, ali se jim bo pridružila še kakšna idejno sorodna neparlamentarna stranka. Soglasje k nominaciji za nastop na volitve sta sicer že dala Matjaž Hanžek in Luka Mesec. »Pri tem volilni rezultat ni v ospredju. Predvsem želimo levico vrniti na politični zemljevid,« je dejal Mesec.
Druga vstajniška alternativa
Boj za osem sedežev v bruseljskem parlamentu so napovedali tudi v drugi stranki, ki je nastala iz vstajniškega gibanja – Solidarnosti. Čeprav tudi oni nagovarjajo levo volilno telo in prisegajo na povezovalnost, se zdi sodelovanje z Združeno levico težko uresničljivo. Težava? Kot je pojasnil eden od treh predsednikov Solidarnosti Damjan Mandelc, v njihovem krogu zagovarjajo manj »radikalno in utopično« alternativo. Poleg tega tudi ni nujno, da se bo stranka povezala z Evropsko levico.
Menda imajo na mizi tudi ponudbe za pridružitev k evropski družini zelenih strank in grupaciji evropskih socialistov, ki ji sicer pripada tudi SD Igorja Lukšiča.
Drugi član predsedstva Solidarnosti Uroš Lubej je obžaloval, da doslej niso bili povabljeni v danes predstavljeno predvolilno koalicijo. Sami bodo v kratkem predlagali srečanje z vsemi sorodnimi strankami, ki nasprotujejo prevladi neoliberalizma in so zavezane socialni državi ter trajnostnemu razvoju. »Povezovanje je edini način za preboj alternativne politike,« je ocenil Lubej.
Člani Solidarnosti svojih adutov za nastop na evropskih volitvah še nočejo izdati. Povedali so le, da so za zdaj v procesu izbiranja kandidatov. Tako nobeno od imen še ni dokončno, med evidentiranimi pa je poleg Mandelca in Lubeja tudi tretja članica strankinega predsedstva Marina Tavčar Krajnc ter tudi druga znana imena iz stranke, kot denimo nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber in zgodovinar Jože Pirjevec.
Kaj pa LDS, SNS in Zares?
Poleg dveh vstajniških struj se na evropske volitve pripravljata tudi stranki, ki sta na zadnjih volitvah dobili svojega evroposlanca, a sta med tem izpadli iz državnega zbora – LDS ter Zares.
Prva bo volivce znova poskušala prepričati z Jelkom Kacinom, druga po razhodu z nekdanjim članom Ivom Vajglom – ta bo tokrat kandidiral s podporo koalicijskega Desusa – še upa na skupni nastop skupine slovenskih liberalnih strank. Ker je ta malo verjetno, predsednik Zaresa Pavel Gantar napoveduje možnost samostojne liste.
Ali se v volilni boj vključiti z lastnim kandidatom ali se pridružiti kateri od sorodnih strank, še vedno razmišljajo tudi slovenski Pirati.
Kandidaturo je že pred časom napovedal tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič. Seveda morajo vse neparlamentarne stranke za »kvalifikacije« na upravnih enotah najprej zbrati najmanj 1000 overjenih podpisov podpore, kar je za manjše stranke relativno velik zalogaj.
Volitve kot naložba
Sociolog Gorazd Kovačič pravi, da je skupni nastop treh izvenparlamentarnih strank na evropskih volitvah »pričakovan« in tudi smiseln.
»Vse tri stranke imajo izrazito levi profil, zato je pametno, da nastopijo skupaj, saj so posamično prešibke, da bi bile izvoljene.« Te stranke bodo v prihajajoči kampanji tudi najbolj evropsko profilirane, saj bodo odpirale veliko »evropskih« tem, medtem ko bodo etablirane stranke v kampanji poskušale predvsem z lokalnimi, nacionalnimi temami, deloma z ideološkimi, vse pa brez jasnih stališč do izzivov, ki so pred Evropsko Unijo.
»Tudi če na volitvah ne bodo dobile nobenega mandata, bodo manjše stranke postale prepoznavne, zato je to naložba za prihodnost.«
Ali bo nastanek novih strank prinesel tudi očiščenje političnega prostora, bo jasno šele po koncu političnega procesa, zagotovo pa so na vidiku antagonizmi med novimi in starimi strankami. Etablirane stranke zdaj namreč nagovarjajo tudi konzervativne in liberalne volilce. »Te tri stranke so zagotovo ustanovili ljudje, ki imajo iskrena levičarska prepričanja in bi radi volivcem ponudili alternativo. Če se bo na političnem prizorišču pojavila izrazito leva kritika, bi zato Socialni demokrati lahko imeli težave z identiteto, saj se bodo morali braniti pred očitki neoliberalizma, zato so novinci zanje lahko slaba vest.«
Kovačiču se zdi zanimiva tudi burna reakcija SDS ob ustanovitvi Iniciative za demokratičnim socializem, s čimer so ji v javnosti mogoče dali večjo težko, kot bi jo sicer imela.
