Tiskane izdaje
Ljubljana - Ministrstvo za notranjo politiko in javno upravo je v sodelovanju s protikorupcijsko komisijo pripravilo noveli zakonov o političnih strankah ter o volilni in referendumski kampanji. Noveli bo vlada obravnavala predvidoma v četrtek.
»Financiranje strank po trenutni zakonodaji je gojišče politične korupcije,« je na predstavitvi novel zakonov dejal vodja protikorupcijske komisije Goran Klemenčič. Slovenija ima na tem področju zelo star zakon in »enega najslabših v Evropi«. Zakon sam sicer ne bo ničesar rešil, opozarja, a prinaša možnost nadzora, kar bo zelo pomembno.
Po oceni ministra Gregorja Viranta pa noveli zmanjšujeta korupcijska tveganja. »Ključna je popolna prepoved donacij pravnih oseb,« je dejal Virant.
Novosti so vezane predvsem na šest let stara priporočila Greca, ki opozarja na potrebo po večji transparentnosti in boljšem nadzoru pri financiranju strank in volilne kampanje, je predstavil Virant.
Ključne novosti zakonskih sprememb
• Ministrstvo predlaga, da pravne osebe javnega in zasebnega prava, katerih namen ni pridobivanje dobička, ne bi smele podarjati denarja za kampanje in za delovanje strank.
• Letna poročila bi morala biti podrobnejša in tudi javno objavljena, vključno z vsemi donacijami fizičnih oseb, ki bodo nad višino povprečne mesečne plače v Sloveniji.
• Donacije bi potekale prek transakcijskih računov, z izjemo »minimalne bagatelne višine« do 50 evrov. Znesek b stranka lahko sprejela v gotovini, a bi donatorja morala zabeležiti z imenom, priimkom in emšom.
• Računsko sodišče bi dobil večja pooblastila za izvajanje nadzora.
• Predvidene so višje kazni. V primeru hujših kršitev, bi bila stranka izvzeta iz financiranja iz proračuna za do leta dni.
• Virant vztraja tudi pri rešitvi, da bi, ko gre za proračunske dotacije, te delili bolj v prid manjših strank. V enakih zneskih se zdaj deli desetina celotne vsote, ostalo v odvisnosti od rezultata. Po novem bi četrtino razdelili v enakih zneskih, preostanek (75 odstotkov) pa po volilnih izidih.
Ob denar bi bili s to rešitvijo predvsem PS in SDS, pridobili bi vse manjše stranke, ki jih je volil več kot odstotek volivcev. Ob parlamentarnih SD, DL, SLS, Desus in NSi so takšne še neparlamentarne LDS, SNS in TRS.
Bi pa SDS in PS koristilo, ker bi zakon po novem denar, ki ga poslanske skupine v parlamentu po poslanskem zakonu dobijo za izobraževanje, strokovno pomoč in delo v poslanskih pisarnah poslancev, preusmeril na račune političnih strank. Kar so pravniki vladi tudi označili kot sporno. A te novosti, ki je usklajena s predstavniki strank v parlamentu, Virant ni umaknil.
• Nekoliko se zvišujejo dovoljeni stroški kampanje, kar pa po ministrovih zagotovilih ne bi vplivalo na proračun, saj da se le »nekoliko odpira zgornja meja višine vrednosti volilne kampanje«.
• V skladu z odločbo ustavnega sodišča bi se še skrajšala prepoved objave javnomnenjskih raziskav zgolj na dan volilnega molka - zdaj velja prepoved za sedem dni pred volitvami.
Prihodne leto za stranke več sredstev iz proračuna?
»Za stranke bo prepoved donacij zagotovo pomenila določen izpad dohodka,« je opozoril minister. Zato po njegovih besedah obstaja možnost, da bi šlo prihodnje leto iz proračuna nekoliko več sredstev za politične stranke. O tem bodo odločali poslanci, saj bodo po novem sredstva za financiranje strank sestavni del finančnega načrta DZ, je še povedal Virant.
