»Načrtni umor« zdravilišč in gospodarskih družb?

Gospodarske družbe in javni zavodi morajo imeti dobiček, da se lahko normalno razvijajo, je dejal Samo Fakin.

sre, 08.11.2017, 09:52; spremenjen: 10:04

Ljubljana – Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, proti kateri je Ivan Jožef Ocvirk ob podpori zdravniške zbornice do ponedeljka (neuspešno) zbiral podpise za referendum, bo predvidoma začela veljati okoli novega leta. Se bo zgodil »načrtni umor« zdravilišč in drugih gospodarskih družb?

Zdravniki, zaposleni v ustanovi v državni lasti, bodo po uveljavitvi zakona lahko delali pri zasebnikih v povprečju le osem ur na teden, določa zakon. »To pomeni, da bo obseg honorarnega dela pri gospodarskih družbah okrnjen. Če zdravniki ne smejo delati več kot osem ur na teden in še to le s soglasjem delodajalca, lahko v zdraviliščih pričakujemo resne motnje. Da bi zdravilišče zaposlilo zdravnika, ki ga potrebuje le nekaj ur na teden kot odgovornega nosilca, je neživljenjska rešitev,« je povedal Samo Fakin, dolgoletni direktor ZZZS, zdaj predsednik uprave zdravilišča Thermana Laško. Poleg tega znanega dejstva je opozori Fakin še na drugo slabost zakona.

Prepoved dobička – uničenje zdravilišč

»Če zakon ne dovoljuje dobička družbam, ki se ukvarjajo z zdravstveno dejavnostjo – tako je videti iz tretjega člena –, pomeni to načrtni umor gospodarskih družb. Govorim o zdraviliščih, zasebnih socialnih zavodih in vseh, ki so organizirani kot gospodarske družbe. Te iz dobička financirajo razvoj. Cena zdravstvene storitve je prenizka, da bi omogočala razvoj. Kaže, da tisti, ki je napisal zakon, ne pozna delovanja gospodarskih družb in javnih zavodov. Tudi javni zavodi bi morali imeti dobiček, saj bi se le tako lahko normalno razvijali. Nekaj denarja mora ostati, da lahko investiramo,« je dejal Samo Fakin. Zdaj, ko je jasno, da bo zakon začel veljati, ga bodo tudi v združenju zdravilišč proučili, saj vse kaže, da je v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah.

»Nobene možnosti ne vidim, da bi lahko zakon spreminjali. Velikih sprememb ne pričakujte,« je včeraj dejala Zdenka Čebašek Travnik. Foto: Tomi Lombar

Nič dobrega za bolnike in zdravnike

Na zdravniški zbornici, kjer že dlje časa menijo, da je zakon ustavno sporen, politike in javnost pa so opozarjali predvsem na to, da se bodo zaradi omejevanja dela zdravnikov podaljšale čakalne dobe, bodo o naslednjih korakih odločali v prihodnjih dneh, najprej na izvršilnem odboru zdravniške zbornice.

»Zbornica kot stanovsko združenje nima neposrednega dostopa do ustavnega sodišča. Pripravljamo se na to možnost, a moramo ubrati tudi druge poti, ki še niso čisto znane. Najprej bomo na izvršilnem odboru razpravljali, ali in kako naprej voditi aktivnosti. Ne vidim nobene možnosti, da bi lahko zakon spreminjali. Velikih sprememb ne pričakujte,« je dejala včeraj Zdenka Čebašek Travnik, predsednica zbornice. Povedala je, da bodo ob uveljavitvi zakona budno spremljali čakalne dobe in tudi kazni proti zdravnikom, ki so do zdaj delali več. Po novem je za čezmerno delo in druge prekrške, ki jih uvaja zakon, zagrožena globa do 5000 evrov za posameznega zdravnika, za omogočanje dela zdravniku pa do 5000 evrov za zdravnika, odgovornega nosilca, do 15.000 evrov za zasebnega zdravnika in do 50.000 evrov za pravno osebo.

Predsednica zdravniške zbornice je dejala, da ta zakon za bolnike ne bo prinesel prav ničesar dobrega. Neuspeh zbiranja podpisov za zakonodajni referendum proti zakonu pripisuje nepoznavanju ključnih sporočil zakona, težavam pri overovljanju podpisov na upravnih enotah in tudi neodzivnosti medijev. »Opazili smo, da sporočila, ki smo jih pripravljali in jih na različne načine poskušali spraviti v medije, niso prispela do tja. Sporočilo, ki so ga pripravili naši mladi zdravniki in ga posredovali 300 medijem, je objavil samo en medij,« je dejala. Niti v televizijskem arhivu ravno tiste oddaje, kjer so govorili o zakonu, ga ni, je povedala.

Ocvirk: Polno nepravilnosti

Ivan Jožef Ocvirk, na srcu operirani bolnik, ki je podpise kot pobudnik referenduma zbiral, je medijem v ponedeljek povedal, da jih je zbral malo več kot deset tisoč, a podpisi še prihajajo po pošti. Jasno pa je, da potrebnih 40.000 podpisov ne bo. Dejal je, da upravne enote niso pravilno potrjevale elektronskih podpisov, v nekaterih na prvi dan, to je 3. oktobra, še niso zbirali podpisov, kritičen je bil do odzivov ministrstva v času zbiranja, podpisovanje ni bilo aktivno omogočeno v bolnišnicah in domovih upokojencev, saj od tam ni prispel niti en podpis. Njegove pobude, da bi zaradi teh vzrokov podaljšali čas zbiranja podpisov, predsednik državnega zbora Milan Brglez ni sprejel. Ocvirk bo najkasneje 13. novembra uradno obvestil o številu zbranih podpisov predsednika državnega zbora, po tem mora biti zakon objavljen v uradnem listu, veljati pa začne 30 dni po objavi, torej še pred novim letom.

Prijavi sovražni govor