Nadaljevanje pogajanj o vračilu preveč izplačanih plač

Sindikati vztrajajo, da zaposleni ne morejo nositi bremena vračil, saj gre za napako delodajalca.

Objavljeno
29. januar 2014 16.24
Pi. K., Delo.si, STA
Pi. K., Delo.si, STA

Ljubljana - Vladna in sindikalna stran sta danes nadaljevali z usklajevanji vračila preveč izplačanih plač v javnem sektorju.

Tako glede vračila preveč izplačanih plač, kot tudi kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe za javni sektor ostajajo neusklajeni. Znova se sestanejo čez teden dni.

So pa pogajalci obeh strani soočili stališča glede posameznih členov predlaganega zakonskega besedila, na katero so sindikati že pred pogajanji posredovali svoje protipredloge. Vladna stran je pri vračilu preveč izplačanih plač v svojem prvotnem predlogu predvidela, da bi morali javni uslužbenci vračati presežek za obdobje zadnjih 12 mesecev pred prenehanjem izplačevanja previsoke plače.

V sindikatih vztrajajo, da gre v tem primeru za odgovornost delodajalcev in da bremen vračila ne morejo nositi javni uslužbenci.

Glavnega vladnega pogajalca, notranjega ministra Gregorja Viranta, na današnjih pogajanjih ni bilo. »Nenavadno je, da ministra ni na ključnem usklajevanju, ki zadeva vračilo, za kar je zainteresirana država,« je ob prihodu na pogajanja dejal vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Sicer pa je ponovil, da če je prišlo do preveč izplačane plače in to ni bila posledica obračunske napake, ampak izplačila na podlagi pogodbe, mora za to nositi odgovornost delodajalec. Javni uslužbenec ne more nositi nobene odgovornosti. Je pa Štrukelj dopustil možnost, da bi se lahko pogovarjali o primerih, ko je prišlo do napake zgolj pri obračunu in ne na podlagi pogodbe in bi tu del bremena nosili zaposleni.

»Delavci nikakor ne morejo nositi bremena vračanja morebiti napačno določenih plač,« je poudaril Jakob Počivavšek iz konfederacije Pergam. Ob tem pa je na primeru zavoda za zaposlovanje, kjer so bile že vložene tudi tožbe za vračilo, opozoril, da niti vladna stran in resorji niso povsem enotni, ali je šlo pri večini teh primerov dejansko za napako, na podlagi katere bi bili delavci dolžni vračati ali ne. ZZRS je tožbe za vračilo preveč izplačanih plač doslej že vročil 553 javnim uslužbencem.

Po njegovem mnenju bi sodišče moralo upoštevati splošna pravila civilnega prava. Kot je poudaril, zakon o sistemu plač v javnem sektorju nikjer ne določa obveznosti, da morajo delavci vrniti morebitne preveč izplačane plače. To po njegovih besedah potrjujejo tudi nekatera strokovna mnenja, ki jih je bilo mogoče zaslediti v strokovnih publikacijah.

Kot je opozorila predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Mlakar, so medicinske sestre v nekaterih ustanovah, denimo na onkološkem inštitutu in v ptujski bolnišnici, sredstva že vračale. Zato bi bilo prav, da se dogovorijo tudi, kaj bo z dolgom, ki je bil že vrnjen, sicer bi lahko prišlo do neenake obravnave.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov Drago Ščernjavič pa je povedal, da je zahteval analizo stanja, ki je po njegovih besedah nekateri resorji nimajo. Tudi on je poudaril, da so primarno odgovorni direktorji, ki so pogodbe podpisovali, in strokovne službe, ki so jih pripravljale.