Naj volijo šestnajstletniki ali še mlajši

Ljubljana – Po mnenju Mladega foruma je sprememba slovenske ustave potrebna v drugem odstavku 43. člena, ki govori o volilni pravici. Člen bi bilo treba spremeniti tako, da bi volilno pravico omogočili ne le polnoletnim državljanom, ampak vsakemu državljanu, ki dopolni 16 let – kot to velja že v sosednji Avstriji. Nižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice naj bi imelo vpliv tudi na volilno udeležbo.

Člani Mladega foruma SD so se danes zglasili na štabu predsedniške kandidatke Maje Makovec Brenčič in njenim sodelavkam in sodelavcem predali predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona, ki se nanaša na pravico voliti in biti voljen pri 16 letih. Makovec Brenčičeva v svojem volilnem programu med drugim predlaga znižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice na 16 let. V četrtkovem Delu je željo po takšni spremembi utemeljila z besedami, da mladi že s 15 leti stopijo na trg delovne sile in se s tem od njih pričakuje, da bodo nosili enako odgovornost kot polnoletni državljani. Zato se ji ne zdi upravičeno, da se jim po drugi strani odreka konstitutiven element demokratične družbe – volilna pravica.

Na podlagi 168. člena ustave (predlog za začetek postopka) so SMC predlagali, naj v državnem zboru poda predlog, da začne postopek za spremembo ustave. »Poslanska skupina SMC ima to moč in možnost, da vloži predlog za spremembo ustave nemudoma, saj ima v svojih vrstah več kot 20 poslank in poslancev,« so zapisali ob pojasnilu, da je potrebnih najmanj 20 poslanskih podpisov za predlog za spremembo ustave.

Sprememba tega dela ustave potrebna že od nekdaj

Nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič se je za znižanje starostne meje zavzemal že pred leti, a njegova prizadevanja niso naletela na plodna tla. Leta 2011 je spremembe utemeljeval z besedami: »Mladi so danes bolj razgledani, bolje informirani, sposobni zrelega komuniciranja ob uporabi novih informacijskih tehnologij. Parlament in politika se hitro starata in odtujujeta mladim, ki so enkrat tudi radikalno, z granitnimi kockami, pokazali, da sedanjih poslancev ne občutijo in ne priznavajo kot svojega predstavništva.«

V Evropski uniji so takšno ureditev prvi sprejeli pred več kot desetimi leti v Avstriji. Mejo se Ribičiču zdi smiselno postaviti še nižje, na 15 let. »Danes se odpirajo vprašanja, ki so dolgoročne narave – ekologija, globalno segrevanje, tudi usmeritev gospodarstva. To so pomembni nerešeni problemi, ki imajo dolgoročne posledice. Te bodo nosili tisti, ki so danes stari od 15 do 17 let, ne pa tisti, ki smo stari 70 ali več,« je dejal in poudaril, da se mu ne zdi smiselno starejšim jemati volilne pravice, a kljub vsemu – čeprav se povprečna starost prebivalstva pri nas viša – razmišljati o večjemu prilivu mladih.

Predsednik Mladega foruma SD Žiga Štajnbaher navaja avstrijske empirične podatke, ki kažejo, da nižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice vpliva tudi na volilno udeležbo.