Najbolj radovedni v SDS, navzoči pa v SMC

Ljubljana − Zakaj je država kupila 1350 kondomov za migrante? To je del enega od mnogih, a v javnosti bolj odmevnih vprašanj, ki so jih v tem mandatu poslanci postavljali predsedniku vlade in ministrom. Pri tem seveda prednjačijo predstavniki opozicije, v sejni dvorani pa bolj pridno sedijo koalicijski izvoljenci ljudstva.

Daleč najbolj radoveden je esdeesov Vinko Gorenak, ki je v tem mandatu postavil 350 poslanski vprašanj ali pobud − med njimi tudi o kondomih, milu in šamponih za migrante. Na lestvici mu sledi nepovezani Andrej Čuš s 302 ter strankarska kolega Tomaž Lisec in Nada Brinovšek. Kot kaže Parlameter, spletno orodje, ki so ga razvili na inštitutu Danes je nov dan, je tudi vseh naslednjih sedemnajst, ki so postavili največ vprašanj, iz SDS, z izjemo Franca Trčka in Mihe Kordiša iz Levice. Zato tudi ne preseneča končni seštevek, da je SDS vložila daleč največ poslanskih vprašanj in pobud (2817). Pri Levici, ki je na drugem mestu, so jih postavili 516.

SDS tudi največ amandmajev

Na 77 sejah, kolikor so jih sklicali v treh letih tekočega mandata, in so v povprečju trajale po tri dni, so v državnem zboru obravnavali 824 točk dnevnega reda in sprejeli 338 zakonov ali njihovih sprememb in ratifikacij. Tudi po vloženih amandmajih vodi največja opozicijska stranka z 280 pred Levico (181), na tretjem mestu pa je največja koalicijska stranka SMC (135).

Parlameter, ki, kot pravijo njegovi snovalci, z analizo glasovanj in transkriptov nastopov povečuje transparentnost delovanja najpomembnejše demokratične institucije in omogoča učinkovit vpogled v odločevalski proces − je nameril, da je najbolj zgovoren Jožef Horvat (NSi) s 781.979 izgovorjenimi besedami, pred Janijem Möderndorferjem (SMC) in Francem Trčkom (Levica) ter predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom (SMC). Zadnjih sedem na repu lestvice, ki jih je najmanj slišati, so vsi iz vladne SMC. So pa ti bolj dosledni pri navzočnosti. Jasna Murgel je edina, ki je poslanka že od začetka mandata in ni manjkala še na nobeni seji državnega zbora, stoodstotno navzočnost pa imata še njeni kolegici Teja Ljubič in Vlasta Počkaj ter nekdanja ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar (Desus). Na opozicijski strani ima najvišjo navzočnost vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Največkrat pa sta manjkala poslanca z najdaljšim stažem, oba sta že v svojem sedmem mandatu, Janez Janša (SDS) s 67-odstotno navzočnostjo in manjšinjski Roberto Batelli.

Kadar je čas za glasovanja, v dvorani hrama demokracije pogosteje sedijo predstavniki koalicije − SMC je prisotna 92-odstotno (prvih 17 poslancev na lestvici navzočih ob glasovanjih je iz SMC), Desus 88-odstotno in SD 87-odstotno, delež SDS, NSi in Levice je nekaj več kot 66 odstotkov, nepovezanih pa še pet odstotnih točk manj. Na najmanj glasovanjih sta bila nepovezani Matjaž Hanžek (44 odstotkov), ki je pred kratkim izstopil iz poslanske skupine Levice, in Janez Janša (45 odstotkov).

Bolj in manj redkobesedni

Poleg predsednika zbora Milana Brgleza in podpredsednikov Primoža Heinza (Desus) in Matjaža Nemca (SD) je statistika največ govorov na sejo naračunala Urški Ban (SMC) in Bojani Muršič (SD), zgolj po enkrat na sejo pa je slišati manjšinjskega Lászla Göncza, Ireno Kotnik, Ireno Grošelj Košnik, Tejo Ljubič, Tanjo Cink in Dušana Radiča (vsi SMC).