Najdražje je članstvo v SMC, najcenejši Desus

Za vsako stranko je članarina nekaj drugega, kot prihodek so nepomembne.

Objavljeno
05. avgust 2015 22.19
Državnozborske volitve, DeSUS, K.Erjavec
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika
Ljubljana – Stranka modrega centra (SMC) lani ni le zmagala na parlamentarnih volitvah. Izkazala se je tudi pri zbiranju članarin. Če vsoto, zbrano v pol leta, ker prej niso obstajali, preračunamo na celotno leto, so bili uspešnejši od SD, ki je po sedmih letih lani presenetljivo spet prehitela SDS.

Strankarske številke o zbranih članarinah v zadnjih letih so precej samosvoja kategorija. Zakon ne določa, kaj sploh je članarina, tako jih tudi stranke zelo različno razumejo, seštevajo in prikazujejo. NSi med članarine vključuje obvezne prispevke funkcionarjev iz plač, druge stranke ne. Večina strank, če jim član nakaže več, kot znaša članarina, presežek prikaže med darili posameznikov. V SD pa ne.

Različno podatke prikazujejo celo posamezne stranke v različnih letih. SDS je način prikazovanja, kot je videti, zelo spremenila v zadnjem letnem poročilu, najbrž zaradi reforme sistema financiranja strank, ki je lani začela veljati in po kateri lansko poslovanje te dni prvič preverja računsko sodišče, še bolj pa najbrž zato, ker so zamenjali »računovodski servis«. Popravki načina prikazovanja in s tem številk so letos možni še pri drugih strankah, ker se revizije računskega sodišča šele začenjajo. Zaradi nadzora, ki poteka prvič po četrt stoletja, bodo podatki o poslovanju strank verjetno bolj zanesljivi, primerljivi in verodostojni. Po informacijah z računskega sodišča pa revizije še ne bodo tako kmalu končane in predstavljene javnosti.

SMC: Začetno navdušenje

Posebnost med strankami pri članarinah je bila lani Zaab. Stranka, ki jo je bivša premierka Alenka Bratušek ustanovila sredi lanskega leta, članarin sploh ni zbirala. Obratno se je SMC zdajšnjega predsednika vlade Mira Cerarja po članskih prispevkih lani uspelo približati največjim strankam s četrtstoletno zgodovino. Nenavadnost so v SMC pojasnili z »veliko entuziazma«, ki je zaznamoval nastanek nove stranke. Priporočeno letno članarino so določili v višini 30 evrov, znižano za študente in upokojence deset evrov, socialno šibki so plačila oproščeni.

Kot je povedal Horst Hafner, je članarino poravnalo več kot dva tisoč posameznikov od skupaj tri tisoč članov. Večina takoj po včlanitvi. Če član nakaže več kot 30 evrov, presežek SMC prikaže kot prostovoljni prispevek. Prispevkov svojih funkcionarjev SMC lani ni zbirala in teh prihodkov ne prikazujejo med članarinami ali prostovoljnimi prispevki. SMC se je pri članarinah takoj uspelo približati starim igralcem, ker članarine za druge stranke niso res pomemben vir denarja. Za novo stranko, ki dotacij še ni dobivala, pa je bila pomembna. Kot prikazujemo tudi grafično, večina strank z dotacijami zbere krepko manj kot desetino vsega denarja.

Turbulentno poročanje SDS

Pol nižjo članarino od SMC, 15 evrov na leto, od svojih članov zahteva SDS. Plačila so oproščeni dijaki, študenti, nezaposleni in prejemniki nizkih pokojnin in plač. Če primerjamo letna poslovna poročila, je SDS s članarinami zadnja leta zbrala daleč največ med vsemi strankami, a se vsota zadnja leta dramatično niža. Po skupni vsoti jo je lani prvič po letu 2008 prehitela SD. Ta je leta 2008, ko jo je vodil še Borut Pahor, prijavila 183.688 evrov zbranih članarin, SDS Janeza Janše takrat 179.532. SD se je vsota pozneje ves čas zniževala, SDS je nekaj let prijavljala rast, vendar je sledil je strm padec. Za lani je SD prijavila 94.555, SDS pa 91.734 evrov članarin. Obema strankama se je v sedmih letih znesek prepolovil.

V SDS je Miro Petek močan padec v lanskem letu v primerjavi z letom prej pojasnil s spremembo, kaj v članarine vštevajo. Z lanskim letom se je spremenila zakonodaja o financiranju strank, zamenjali pa so tudi servis, ki jim vodi in pripravlja bilance in podatke za poslovna poročila. Pri oddaji poslovnega poročila Ajpesu za lansko leto je bilo pred meseci tudi kar nekaj zapletov. Kot smo opozorili v Delu, so najprej poslali napačno poročilo, ki so ga potem nadomestili z boljšim, a še zmeraj nelogičnim, v tretje so sestavili sprejemljivo verzijo.

Skupaj je bilo članov SDS, ki so plačali članarino, lani nekaj več kot 6000. Pri članarinah so iz seštevka lani izločili vse primere, ko so člani plačali več kot 15 evrov. Če član nakaže 40 evrov, se 25 evrov upošteva kot prispevek fizične osebe. Posebej so prikazali tudi prispevke funkcionarjev iz plač. V prejšnjem desetletju so funkcionarji SDS, je opozoril Petek, morali za delovanje stranki prispevati kar desetino neto plače, a so vsoto pozneje znižali na pet odstotkov, kar je veljalo tudi lani. Uveljavljeno imajo pravilo, da mora vsak novi funkcionar stranki prispevati pol svoje prve plače. Lani so s prispevki funkcionarjev zbrali krepko več kot sto tisoč evrov in torej od funkcionarjev zberejo več kot s članarinami od običajnih članov, trdijo v SDS.

Posebnost članarin NSi

Drugače so seštevek članarin določili v NSi, kjer vanje, kot je povedal glavni tajnik Robert Ilc, štejejo tudi prispevke funkcionarjev iz plač. V NSi imajo interni pravilnik, ki določa, da so prispevki funkcionarjev oblika članarine. Njihovi poslanci, župani, evropskih poslanec in drugi morajo prispevati po pet odstotkov neto plače. Tak prikaz je najbrž razlog, da je po deležu članarin NSi, kar prikazujemo grafično, med vsemi strankami visoko na drugem mestu.

Ob demokratični stranki dela (DSD) je edina na ta način zbrala več kot desetino vsega denarja. Pri DSD, ki je članica koalicije Združena levica, so razlog visokega deleža predvsem majhni drugi prihodki stranke, ker lani ni imela velikih državnih in občinskih dotacij. Članarina v NSi je 15 evrov na leto, po oceni Ilca pa jo plačuje četrtina od okoli deset tisoč članov. Treh strank, ki jih v DZ poznamo kot Združeno levico, ne prikazujemo v večletnem grafičnem prikazu zaradi nizkih vsot zbranih članarin.

Za članstvo ugoden Desus

V SD je, kot je povedal dolgoletni glavni tajnik Uroš Jauševec, minimalna članarina 25 evrov. Ko je stranko vodil še Igor Lukšič, so jo za nekaj časa zvišali na 30 evrov na leto. Jauševec je priznal, da ne preganjajo članov, ki nakažejo nižje zneske. Če član nakaže več, pa to vštejejo med članarine. Podobno kot drugod lahko oprostijo plačevanja članarine socialno najbolj šibke. Za delovanje stranke morajo funkcionarji prispevati pet odstotkov neto plače, kar pa upoštevajo kot prispevek, ne kot članarino.

Finančno je najbolj ugodno biti član Desusa. Letna članarina v stranki, ki jo vodi Karl Erjavec, je najnižja: le pet evrov. Če član nakaže več, to upoštevajo kot prostovoljni prispevek, in ne kot članarino, je povedal generalni sekretar Branko Simonovič. Še lani so morali funkcionarji Desusa plačevati tri odstotke neto plače stranki, a je svet stranke odločil, da to letos začasno ustavijo.

Kot je pojasnil generalni sekretar, je bil Desus lani na volitvah uspešen na državni in lokalni ravni, zato imajo več prihodkov iz dotacij in se jim računica izide tudi brez prispevkov funkcionarjev in z nizkimi članarinami. Simonovič je med predstavniki vseh strank med pogovorom tudi najbolj natančno navedel, kako je s članstvom: Desus je imel natančno 11.972 članov.