Tiskane izdaje
Ljubljana – Zadnji dan marca bo na protikorupcijski komisiji nenavadna situacija. Gorana Klemenčiča bo nasledil Boris Štefanec, vprašanje pa je, kdo bosta njegova namestnika. Sedanja Rok Praprotnik in Lilijana Selinšek ali vendarle novoimenovana Jurij Ferme in Darko Stare, ki sta se položaju že vnaprej odpovedala.
Po naših informacijah se s to dilemo aktivno ukvarjajo tudi v uradu predsednika republike in zbirajo mnenja uglednih pravnikov. Naši viri z Erjavčeve neuradno pričakujejo, da bosta položaja namestnikov kljub odstopu prevzela Ferme in Stare. V tem primeru bi se Borut Pahor takoj po prevzemu poslov seznanil z njunim odstopom in razpisal nov javni poziv za mesto dveh namestnikov Štefaneca.
Nasprotno pa pravnik Rajko Pirnat opozarja, da nekdo, ki je odstopil še pred uradnim imenovanjem, sploh ne more nastopiti funkcije. »Ne predstavljam si, da bi tekoče posle opravljala posameznika, ki sta se položaju odpovedala. Protikorupcijska komisija ni vlada. Vsak član senata je imenovan na svojo funkcijo, zato kombinacija starega in novega senata ne bi smela biti ovira,« pravi predavatelj z ljubljanske pravne fakultete.
To pomeni, da bi morala po mnenju našega sogovornika namestnika predsednika KPK do imenovanja novih ostati sedanji »Klemenčičevi desni roki« Selinškova in Praprotnik. V tem primeru bi lahko Pahor kar se da hitro razpisal nov javni poziv.
Operativna dilema
Pirnat pri tem sedanje stanje primerja s težavami pri konstituiranju prejšnjega senata KPK. Tudi pred štirimi leti je namreč še pred nastopom funkcije odstopil eden od namestnikov Jože Končan. Tedaj sta ostala dva imenovana člana komisije Klemenčič in Praprotnik začela delo, saj je bil tričlanski senat vseeno sklepčen.
A tokrat je drugače. Vključno z odhajajočim vodilnim trojcem je namreč odstopilo kar pet članov senata KPK, tako da bo konec marca s polnimi pooblastili deloval le Štefanec.
Tudi novi predsednik komisije zato pričakuje, da bosta novoimenovana namestnika nastopila mandat. »S funkcije, ki je še nisi prevzel, namreč ni možno odstopiti,« je včeraj dejal Boris Štefanec. Odstop svojih namestnikov sicer obžaluje, a jima ga ne more in ne namerava preprečiti.
Po vseh zapletih z imenovanjem in postopkom izbire se pred vnovičnim tretjim javnim pozivom za senat KPK postavlja tudi vprašanje, kdo bo sploh še pripravljen kandidirati. Ne le to, očitno bo tokrat težavno sestaviti že izbirno komisijo, ki predsedniku predlaga nabor kandidatov.
Predsednici tokratnih izbirnih komisij Simona Habič in Polonca Kovač namreč po seriji javnih diskreditacij, podtikanj in očitkov resno omahujeta, da bi vnovič sodelovali pri izbiri senata KPK. Kljub temu bodo novo izbirno komisijo, kot določa zakon o integriteti, znova sestavljali predstavniki uradniškega sveta, sodnega sveta, državnega zbora, vlade in civilnodružbene sfere.
Pahorju ne grozi ustavna obtožba
Kaj bo storil predsednik države, ni znano, ima pa zelo omejene možnosti. Lahko bi preklical svoj ukaz o imenovanju novega predsednika KPK, vendar se kaj takega v zgodovini samostojne države še ni zgodilo. Tega se zaveda tudi Štefanec: »Odstaviti me načeloma ne morejo. Ena izmed možnosti je, da predsednik prekliče svoj ukaz, ki bi ga moral obrazložiti. In ne vem, kako bi predsednik lahko takšen preklic obrazložil!«
Že imenovanega predsednika KPK bi lahko razrešili le, če bi kršil ustavo ali če bi bil pravnomočno obsojen. Naše neuradno preverjanje v političnih strankah je pokazalo, da kljub zapletu Pahorju ne grozi ustavna obtožba. Predsednik države, ki je podpisal ukaz o imenovanju, čeprav je vedel, da je (bil) Boris Štefanec član stranke, namreč ni kršil ustave. Se pa stopnjuje javni pritisk nanj, prvo zahtevo po odstopu je včeraj poslalo v javnost Društvo slovenskih pisateljev, ki želi s tem znova prebuditi civilno družbo.
