»Namesto proti morju v sivo cono«

Zagreb – Objava zvočnih posnetkov pogovora slovenskega člana arbitražnega sodišča v Haagu Jerneja Sekolca in slovenske zastopnice pred sodiščem Simone Drenik z ministrstva za zunanje zadeve je še vedno osrednja tema hrvaške javnosti.

»Prevara« je naslov, s katero je zagrebški Večernji list povzel dogajanje ob odkritju zvočnih posnetkov, ki so vznemirili hrvaško in slovensko javnost. Tudi drugi mediji na dolgo in široko povzemajo izjave številnih hrvaških politikov o dogajanju, večina pa tudi pisanje slovenskih medijev o tako imenovanem Piranleaksu.

Oglasil se je tudi nekdanji hrvaški predsednik Ivo Josipović, ki je dejal, da gre za »pravni, politični in moralni škandal«, saj naj bi bilo s tem dejanjem kompromitirano delo arbitražnega sodišča, »zamisel o objektivnem in nepristranskem reševanju spora med Hrvaško in Slovenijo pa je postala smešnica«. Josipović je tudi dejal, da bi morala Hrvaška storiti vse, da primer prenese s Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu na eno od mednarodnih sodišč. Nekdanji podpredsednik vlade in nekdanji minister za gospodarstvo (ki je zaradi kazni po povzročitvi prometne nesreče s smrtnima žrtvama moral odstopiti), zdaj pa predsednik stranke Reformistov Radimir Čačić pa je za hrvaške medije dejal, da bi se morala čim prej odzvati tako sabor kot vlada, saj gre za »prevelik zalogaj za ministrstvo za zunanje in evropske zadeve«. Po njegovem prepričanju je nadaljevanje arbitražnega postopka negotovo. Da je sodišče po odkritju posnetkov postalo neverodostojno, je dejala nekdanja predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor, ki je z Borutom Pahorjem tudi podpisala dokumente za začetek postopkov pred sodiščem v Haagu. »Zame bi bila v tem kakršna koli odločitev sodišča popolnoma nesprejemljiva, saj postavlja marsikatero vprašanje, večje od le lobiranja,« je še izjavila sedanja neodvisna poslanka Kosorjeva. Poslanka stranke za trajnosti razvoj ORaH Mirela Holy se je v Večernjem listu začudila nad dejstvom, da so kaj takega morali odkriti mediji in ne, kot bi sama pričakovala, država.

Nezaslišano dejanje

Takoj po odkritju afere se je oglasil tudi hrvaški premier Zoran Milanović, ki je dejal: »To je skrb vzbujajoče ... Morda je šlo za kakšno napako, če ni, pa bomo znali zaščititi svoje nacionalne interese.« Največja hrvaška opozicijska stranka HDZ pa je v sporočilu za javnost izrazila zaskrbljenosti zaradi medijskih objav o povezavah med Sekolcem in Drenikovo. »Če so transkripti verodostojni, je resno ogrožena poštena in pravična rešitev spora na arbitražnem sodišču, ter je potem, skladno z mednarodnim pravom, treba obravnavati mogočo razveljavitev ali suspenz sporazuma,« so zapisali v sporočilu, podobno pa je pozneje izjavil tudi prvi mož hrvaške opozicije Tomislav Karamarko.

Rdeča nit večine komentarjev hrvaških medijev je, da gre za »nezaslišano dejanje, ki povzroča šok in zaskrbljenost« ter zaradi katerega bi bila in bo kakršna koli že bo odločitev arbitražnega sodišča za Hrvaško povsem nesprejemljiva«, država Hrvaška pa mora biti pripravljena, da začne vse postopke za začetek obnove pravnega postopka na kateremkoli drugem mednarodnem sodišču. V zvezi s Slovenijo pa je skupni imenovalec pisanja hrvaških komentatorjev mnenje bruseljskega dopisnika Večernjega lista Tomislava Krasneca, ki je zapisal, da je »Slovenija, namesto proti modremu morju, ki si ga tako zelo želi, da je zanj pripravljena odigrati tudi umazane igre in ga sosedi 'ukrasti', odplula globoko v sivo cono nezaupanja in umazanih iger«.

Nič manj nezanimivo pa ni, da se niti eden hrvaških medijev vsaj do zdaj še ni vprašal, kako je mogoče, da so bili prepisi skoraj istočasno objavljeni v srbskih in hrvaških medijih (skupni izdajatelj?) in tudi ne, od kod in kako so v medije »pricurljali« obveščevalni podatki.