Naporno leto za odnose s Hrvaško

Brdo pri Kranju -- Med prednostnimi nalogami slovenske diplomacije v prihodnjem letu bodo teme, povezane s prihodnostjo Evropske unije, največji izziv pa bo reševanje odprtih vprašanj s Hrvaško. Odnosi s sosednjo državo so se pred pričakovano razsodbo arbitražnega sodišča v Haagu ohladili, zapleti so precej verjetni.

Enaidvajseti letni posvet slovenske diplomacije, ki se je danes začel na Brdu pri Kranju, sta z ločenima govoroma odprla minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in predsednik republike Borut Pahor. Iz njunih ocen je sklepati, da leto 2017 z vidika zunanjepolitičnega dogajanja ne bo nič manj pestro, kot je bilo prejšnje. V ospredju bodo odnosi s Hrvaško. V prihodnjih mesecih bo znana razsodba arbitražnega sodišča, vse večja skrb je, da ne bo pripeljala do zaključka mejnega spora, ampak le do ponovnega poslabšanja odnosov med državama.

Vse bo odvisno od tega, kako se bosta Ljubljana in Zagreb odzvala na odločitev sodnikov. Slovenija si mora, kolikor je mogoče, prizadevati za dobre odnose s svojo južno sosedo, saj v nasprotnem primeru tvega ponovitev dogajanja iz let 2008 in 2009, ko je zaostritev mejnega spora vodila »v popolno paralizo vseh domačih in zunanjepolitičnih ambicij«, je opozoril Pahor. »Temu se moramo na vsak način izognit na nek pameten, preudaren način.« Arbitražni sporazum je po predsednikovih besedah mednarodna pogodba in obvezuje sosednjo državo. »V tem smislu bo zelo pomembno, da pripravimo sebe in njih (Hrvaško), celotno evropsko in mednarodno skupnost na položaj, v katerem se bomo znašli, ko bo sodišče razglasilo sodbo.«

Zunanji minister Erjavec je tako kot Pahor poudaril, da uveljavitev sodbe ne bo preprosta. Erjavec računa na razum hrvaške vlade, a ne izključuje zapletov. »Upam, da bomo tudi ta izziv uspešno premagali in da bomo za vselej tudi presegli ta spor, ki bremeni obe državi,« je še poudaril vodja slovenske diplomacije.

Več ambicioznosti za večji učinek

Teme, ki krojijo diplomatsko agendo, se iz leta v leto ne spreminjajo kaj dosti. Tridnevno srečanje na Brdu pri Kranju je posvečeno izmenjavi pogledov slovenskih diplomatov o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih in svetovnih temah, razprave pa potekajo večinoma za zaprtimi vrati.

Poleg večnega vprašanja odnosov s Hrvaško bodo tudi letos v ospredju migracije, varnost in prihodnost Evropske unije, ki se je znašla pred velikimi izzivi. Kljub temu, da je Slovenija članica EU, je reševanje teh vprašanj pogosto prepuščala drugim. Toda v prihodnosti bo po vsej verjetnosti morala pokazati več.

»Kot država smo se znašli v položaju, ko moramo bolj po svoji pameti, s svojim znanjem, bolj samostojno presojati in odločati o pomembnih stvareh glede domačih in zunanjepolitičnih zadev,« je v svojem govoru dejal predsednik Pahor in poudaril pomen krepitve aktivnosti države tako znotraj EU kot zveze Nato. Po njegovem mnenju se v Evropi odvijajo spremembe, na katere moramo biti pozorni in na katere se moramo primerno odzvati. Razvoj dogodkov je sicer težko predvideti, a vse kaže, da bi lahko v EU prišlo do novega razvrščanja držav. Ključno vprašanje za Slovenijo je, kje bo v tem primeru pristala.

Obstoj v skupini jedrnih držav

Pahor je pred diplomati ponovil svoje stališče, da »Slovenija mora ostati v tisti družini evropskih držav, kjer sta Nemčija in Francija«. Tej ambiciji morajo po njegovem slediti tudi vsi koraki slovenske zunanje politike. »Ne vemo, kako hitro bodo tekli ti procesi in kakšni prelomni dogodki bodo vodili do tega razvrščanja ali regionalizacije, vendar z veliko stopnjo verjetnosti lahko domnevamo, da bomo temu priča in da je ta proces hitrejši, kot je bil,« je opozoril.

Slovenija mora v prihodnosti dati več od sebe, ko gre za pozicioniranje v mednarodnih organizacijah. »Vestno mora spremljati razvoj dogodkov, ga analizirati, sprejemati lastna stališča in jih ueljavljati« ne le v EU, ampak tudi v Natu. Le tako bosta organizaciji lahko govorili tudi v njenem imenu, je še povedal predsednik.