Napoved tožb proti UKC in odtegnitev soglasij za dežurstva

Svet zavoda ni dal soglasij zaposlenim za delo drugje.

Objavljeno
21. oktober 2015 10.33
uho/Univerzitetni Klinični center
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika

Med zdravniki in nekaterimi drugimi v UKC je zavrelo. Včeraj je prvih 32 zaposlenih prejelo odločbo, da ne smejo več delati zunaj UKC, o čemer je prejšnji teden odločil svet kliničnega centra. V sindikatu napovedujejo tožbe pa tudi, da ne bodo več delali čez redni delovni čas v UKC.

»Vtis imamo, da hočejo vojno z zdravniki. Nastaja kaos. Ne vemo niti, kdo bo pojutrišnjem direktor in kdo strokovni direktor. Od 1. oktobra se moramo vsi registrirati ob prihodu v službo, za kar nismo dobili nobenih navodil. Za uslužbence v javni upravi velja, da imajo ob prihodu drseče 1,5 ure, popoldne za odhod dve uri. Pri nas pa se govori, da nam bodo vzeli celotno uro, če zamudimo nekaj minut. Postavljajo nas v položaj navadnih mezdnih delavcev. Smo manj vredni od uslužbencev javne uprave? Zdaj prvim 25 zdravnikom svet zavoda ni dal soglasij za delo zunaj UKC, in to brez vsake obrazložitve. Zavrnjeni so bili vsi, ki so dali vlogo, ne glede na to, kje delajo. Mislim, da gre za merjenje mišic, zdaj ko je prišel novi direktor,« je povedal Milenko Stanković, predsednik zdravniškega sindikata Fides v UKC.

Brez nadur konec UKC?

V imenu 1200 zdravnikov, zaposlenih v UKC, je Stanković dejal: »Nikomur ni v interesu, da se stvari zaostrujejo. To je potrata časa. Zdravniki delamo zunaj UKC, da imajo ljudje več možnosti. Čakalne dobe skrajšujemo zunaj javnega sektorja. Če ne bomo več delali zunaj, bodo vsi bolni prišli v UKC, čakalne dobe se bodo podaljšale. Kriminalizirajo naše delo v prostem času. Lahko bi pleskal, ne smem pa biti v prostem času zdravnik! To ni v interesu bolnikov. Za začetek se bomo poskušali pogovoriti z v. d. generalnega direktorja Andrejem Baričičem. Če ne bo šlo, bomo šli v tožbe, možno je tudi, da odtegnemo soglasje za delo zunaj rednega delovnega časa v UKC. Vsak zdravnik v povprečju vsak mesec dela v UKC od 50 do 100 nadur. Gre za delo v dežurstvih, za dodatne programe. Brez tega dela se, na primer, rentgen ustavi v dveh tednih. Celotni UKC tudi,« je dejal Stanković, specialist interventne radiologije, ki pravi, da je nujna reforma zdravstva, po kateri bi za svež denar zaposlili dodatne zdravnike in potrebe po popoldanskem delu ne bo več.

Ne gre za odločitev ministrice

Zdravniki in tudi drugi zaposleni v zdravstvu delajo zunaj svojih matičnih ustanov, in sicer v drugih bolnišnicah, kjer nimajo dovolj svojih zdravnikov ali izvajajo operacije, ki jih v nekaterih bolnišnicah ne obvladujejo, dežurajo v zdravstvenih domovih, v ambulantah v zdraviliščih, pri koncesionarjih, v zasebnih ambulantah, so člani invalidskih komisij in podobno. Ali je odtegnitev soglasij v UKC znanilec sistemskih ukrepov ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc ali zgolj naključje v UKC? Proti soglasjem so glasovali vsi člani sveta UKC, imenovani od vlade, in predstavnica ZZZS.

»Ne gre za usmeritev ministrice. To je moja osebna odločitev. Kuhalo se je že dlje časa, tokrat se je več članov sveta opredelilo proti soglasjem. Dokler ne bodo pokazali volje do skrajševanja čakalnih dob, ne bom dvignil roke za soglasje drugje. Razlagajo, da ni programa, torej denarja za skrajšanje čakalnih dob, a vem, da nimajo urejenih čakalnih seznamov, imajo problem, ker nekateri pacienti ne pridejo, ko bi morali priti na operacijo, veliko je nepravilnosti. Mogoče smo zdaj komu naredili krivico, da ni dobil soglasja, čeprav nima dolgih čakalnih dob. A več kot 72 ur na teden po zakonu tako in tako ne smejo delati. Če nas bodo prepričali, da lahko skrajšajo čakalne dobe, soglasja ne bodo problem,« je dejal Tomaž Glažar, predsednik sveta UKC, zaposlen na ministrstvu za zdravje, ki je prvič povezal soglasja z dolgimi čakalnimi dobami že julija.