Nataša Pirc Musar: »Se kar ve, kaj je v širšem javnem interesu«

Odločitev upravnega sodišča ne pomeni, da so seje zdaj v celoti odprte za javnost, pojasnjuje.

Objavljeno
20. oktober 2013 19.08
*mdr* Drzavni zbor
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika
Ljubljana – Upravno sodišče je pritrdilo stališču informacijske pooblaščenke in presodilo, da so lahko tudi magnetogrami sej vlade prosto dostopne informacije javnega značaja. Tudi o možnih pasteh takšne odločitve smo se pogovarjali z informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar.

Ali po odločitvi upravnega sodišča seje vlade postajajo odprte za javnost?

Odločitev Upravnega sodišča RS ne pomeni, da so seje vlade zdaj v celoti odprte za javnost. Pomeni pa, da če gre za izjemne primere, so posamezni deli magnetograma seje vlade lahko prosto dostopni, če se ugotovi, da izjema notranjega delovanja ni podana oziroma da z razkritjem ne bi nastale motnje pri delovanju. V konkretnem primeru je družba Mercata kot solastnica Splošne plovbe zatrjevala, da dejansko sprejeti in javno dostopni sklepi vlade o prenosu poslovnega deleža Splošne plovbe na Slovensko odškodninsko družbo ne kažejo njenega resničnega namena. Torej, da je vlada pro forma sprejela neke sklepe, iz razprave, ki je razvidna iz magnetograma, pa izhaja, da je bil njen namen povsem drug. Šlo je torej za izjemen primer, razkritje vsebine pa je bilo v javnem interesu. V konkretnem primeru je bila bistvena okoliščina tudi ta, da je od seje vlade poteklo že precej časa (8. junij 2006), pri čemer je bil del magnetograma tudi že javno razkrit v medijih, delo vlade pa vsebinsko ni bilo nič moteno.

Kaj sodna odločitev pomeni za nadaljnje delo vlade?

Za nadaljnjo prakso na področju dostopa do informacij javnega značaja je izjemno pomembno, da je upravno sodišče pripoznalo, da v zvezi z zahtevo po magnetogramu seje vlade ne gre za avtomatično izključitev, ampak da mora vlada od primera do primera presojati takšno zahtevo za dostop in da je razkritje kdaj lahko tudi dopustno. Generalni sekretariat vlade je namreč vse do zdaj zahteve za posredovanje magnetogramov sej zavračal iz načelnih razlogov, in sicer da seje vlade po poslovniku niso javne. Posebnih okoliščin, ki so v javnem interesu in so lahko podane, sploh ni posebej presojal.

Ali lahko odločitev upravnega sodišča v praksi pomeni, da bodo ministri zelo previdni, kaj bodo govorili na seji vlade, da se bo odločanje preneslo drugam, na sejah pa se bo sprejeto zgolj potrjevalo?

Tega, ali se bodo ministri pri razpravi v bodoče obnašali drugače, ne moremo predvideti. Eden od argumentov, na katere je upravno sodišče oprlo svojo odločitev, pa je bila tudi ugotovitev, da ne glede na javno objavo posnetkov sej vlade, ki so se pred časom pojavili na youtubu, delo vlade očitno ni bilo moteno oziroma da vladi v postopku ni uspelo izkazati, kako je bilo moteno. Torej da seje vlade niso bile več konstruktivne ali da so se ministri dejansko drugače obnašali ali da so se v razpravah omejevali. Moram poudariti, da smo odločali zgolj o prepisu seje vlade, in ne tonskem zapisu. Obstaja torej pomembna razlika med posnetki na youtubu, kjer lahko vidimo čustvene odzive ministrov, mimiko obraza in telesa, in prepisom, kjer vseh teh elementov ni.

Ali odločitev upravnega sodišča lahko pripelje do zasutja dela informacijskega pooblaščenca, saj lahko predvidevamo, da bo prosilec menil, da je razkritje dela magnetograma v interesu javnosti, vlada pa bo seveda menila nasprotno.

Kot sem pojasnila, konkretna odločitev upravnega sodišča ne pomeni, da bodo seje vlade odslej javne, prav tako ne pomeni, da ima vsak prosilec lahko vedno dostop do vseh magnetogramov sej vlade. V postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč treba presojati vsak dokument, torej tudi vsak magnetogram seje vlade od primera do primera oziroma glede na njegovo konkretno vsebino. Na tem področju se je tudi v praksi informacijskega pooblaščenca že oblikovalo stališče o tem, kdaj je podan javni interes za razkritje. Gre namreč za izjemo od izjem, ki jo je treba uporabljati restriktivno. S testom interesa javnosti se namreč ne razkriva vse, kar zanima javnost, ampak res samo tisto, kar je v širšem javnem interesu. Prosilec mora verjetno izkazati, da gre za vsebino, ki je pomembna za širši krog ljudi, in za tematiko, ki je v javnem interesu – na primer za področje javnega zdravja, javne varnosti, porabe javnega denarja –, razprava o tej tematiki pa ne bi bila mogoča brez zahtevane informacije. Po našem mnenju tako ni v javnem interesu razkritje vsakega magnetograma vladne seje zgolj zato, da bi se javnost na primer seznanila s potekom razprave, kdo je bil za ali proti. Bi pa bilo vedno v javnem interesu razkritje magnetograma seje vlade, ki kaže na nepravilnosti oziroma nekonsistentnosti pri njenem delovanju.