Tiskane izdaje
Predlog novele zakona o policijskih nalogah in pooblastilih dviguje prah že več mesecev, odkar se je v javnosti pojavil prvi osnutek. Posebej kritični so bili pri nevladnih organizacijah, ki se zavzemajo za spoštovanje človekovih pravic. Na prevelike posege v zasebnost je opozorila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, svoje pripombe pa so med drugim dali na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, kjer so izrazili mnenje, da »gre večina vsebinskih predlaganih sprememb v smeri večje represivnosti policije, kar je z vidika policijske učinkovitosti pričakovano, z vidika varstva človekovih pravic in strogega testa sorazmernosti, predvsem z vidika nujne potrebnosti, pa vprašljivo«.
Paralizatorji s kamerami
Na policiji zagotavljajo, da so nekatere konkretne pripombe upoštevali, denimo člen o uporabi električnega paralizatorja tako, da ga smejo uporabljati policisti, ki opravljajo naloge v intervencijskih skupinah (in ne kar vsi), ter da bodo opremljeni s kamero za videosnemanje, s katero se dokumentira policijski postopek. Pri zbiranju podatkov o letalskih potnikih so dodatno omejili njihovo obdelavo z uporabo usmerjenih ocenjevalnih meril na storilce hudih kaznivih dejanj. Zdaj je tudi natančneje določeno, da smejo tehnična sredstva za optično prepoznavo registrskih tablic uporabljati policisti policijskih postaj in specializiranih enot, ki večinoma opravljajo nadzor cestnega prometa in naloge preprečevanja čezmejne kriminalitete. Uporaba dronov pri izvedbi prikritih preiskovalnih ukrepov bo urejena v zakonu o kazenskem postopku.
Informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik, ki je bila od lanskega avgusta do letošnjega julija vključena v pripravo novele, po tem pa je za spremembe osnutka izvedela iz medijev ali zaradi lastnega prizadevanja, še zlasti skrbi, da nova pooblastila med drugim »dopuščajo tiralično kontrolo vseh letalskih potnikov, tudi potnikov na notranjih letih, tiralično kontrolo vseh vozil in lastnikov vozil, ki jih bodo s svojimi kamerami zajela vozila prometne in obmejne policije, domala splošno podlago za uporabo brezpilotnih letalnikov pri izvajanju nalog policije in za zbiranje biometričnih podatkov«. »Srž naših skrbi je dejstvo, da policija s tem dobiva na razpolago nove tehnične možnosti, da zbere in obdela določene podatke o večjem številu posameznikov, ne da bi se pri tem zamejila na ukrepanje v primeru izkazanega suma zoper določenega posameznika ali na zakonsko dopustne primere rutinske kontrole,« je opozorila Prelestnikova in dodala, da je zdaj vsa odgovornost na Vladi RS, »ki se bo morala odločiti, ali bo v zakonodajni postopek poslala predlog zakona, ki po njihovem mnenju nesorazmerno posega v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov, nato pa na poslancih, ko bodo odločali o sprejetju zakona«.
O nadzoru meje
Hkrati pa se bojijo, da je policija možnosti poseganja v pravice in zasebnost iz zakona o policijskih nalogah in pooblastilih, ki je že ves čas pod drobnogledom javnosti, »preselila« v zakon o nadzoru državne meje. Tudi ta je namreč v zadnjih dneh prišel med gradiva vlade, in to precej potihem. Njegovo besedilo se precej razlikuje od osnutka, ki so ga januarja objavili v e-demokraciji. Blaž Kovač je opozoril, da je v njem veliko nejasnosti, ki si jih lahko oblast, ta ali prihodnja, razlaga precej po svoje. Med drugim za nadzor državne meje in preprečevanje nedovoljenega prehajanja dovoljuje fotografiranje, avdio- in videosnemanje ter uporabo drugih tehničnih sredstev za ugotovitev in preverjanje identitete oseb brez omejitev, kar lahko vodi v množičen nadzor. Kovač je izpostavil, da se izravnalni ukrepi po tem zakonu lahko izvajajo kjerkoli v državi, ne le v obmejnem pasu. Sporno se mu zdi tudi, da je izraz »v primeru suma« kaznivega dejanja ali prekrška, ki je podlaga za ukrepanje policista, nadomestila besedna zveza »če je glede na okoliščine mogoče pričakovati«, kar je lahko zelo arbitrarno. »Pogrešamo obširno razpravo o tako občutljivih vprašanjih. Čudovita je ta demokracija, kjer je vse tajno,« je še pripomnil Blaž Kovač.
