Tiskane izdaje
Ljubljana - Predsednik vlade Miro Cerar je poročila ministrov o delu v dosedanjem 16-mesečnem mandatu pričakoval že prejšnji teden, a je rok preložil na začetek tega tedna. Že v nedeljo je namignil, da hujših posledic ne bo.
Po naših informacijah predsednik vlade Miro Cerar po prejemu vseh poročil o dosedanjem delu posameznih ministrov ne namerava sklicati posebne novinarske konference in predstaviti sklepne ocene, kako vrednoti delo svojih ministrov. Nedeljska izjava predsednika vlade, da »ni razlogov za razmislek o hujših sankcijah zoper ministre«, je napovedovala, da ne namerava predlagati zamenjave nobenega od njih. Cerar ima očitno, še preden se je poglobil v poročila, izdelano mnenje o delu posameznih členov ministrske ekipe. Iz njegovih dosedanjih izjav je mogoče razumeti, da bo bolj kot branju poročil pozornost namenil prioritetam posameznih resorjev v letošnjem letu. V bran svojim ministrom je do zdaj izjavljal, da je kritik in napadov na posamezne ministre veliko preveč, glede na to, da se stanje v državi očitno izboljšuje in da so po njegovem mnenju kritike pretirane.
Ob koncu lanskega leta so se stanju v koaliciji in posameznim ministrom posvetili tudi v koaliciji. Tudi prvak Desusa Karl Erjavec je po analizi stanja v državi na organih stranke konec lanskega leta dejal, da sta koalicija in vlada stabilni, zato kljub špekulacijam o rekonstrukciji vlade večjih političnih pretresov ne pričakuje.
V SD, kot poudarjajo, so že žrtvovali svojega ministra za obrambo Janka Vebra, zato se morebitna rekonstrukcija, ki je predvsem v pristojnosti predsednika vlade, njihovih ministrov ne bi smela dotakniti, čeprav bi za vse morala veljati, kot pravi predsednik SD Dejan Židan, enaka merila. V najmanjši koalicijski stranki pravijo, da njihovi ministri (Dejan Židan, Anja Kopač Mrak, Andreja Katič) delajo dobro.
Po zadnjih signalih, ki jih je dajal Cerar glede podpore ministrom, je jasno, da pozivi k odstopom ne bodo dobili podpore na sedežu vlade. Spomnimo, da so se prvi oglasili zdravniki. Vse tri zdravniške organizacije, sindikat Fides, zbornica in društvo, so se poenotili ob vprašanju, da bi se morala ministrica za zdravje, ki je iz kvote SMC, Milojka Kolar Celarc, posloviti. Podoben poziv so na premiera naslovile številne organizacije iz kulture, ki zahtevajo odstop oziroma zamenjavo ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar iz kvote Desusa.
Najnovejše pobude za odstop ministrov letijo na račun ministra za finance Dušana Mramorja in ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič zaradi izplačanih dodatkov za stalno pripravljenost, ko sta bila še zaposlena na ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Na vrsti zunanji minister
Po dobrem letu dni vladavine Mira Cerarja in njegove ekipe smo opravili oceno njihovega dela. Kako so se ministri sami ocenili v poročilih, ki so jih morali poslati premieru, ne vemo. Mi smo pod drobnogled vzeli delo nekaterih od njih.
Osredotočili smo se na tiste, ki so bili, vsaj za zdaj, najbolj na udaru. Septembra lani je bila interpelirana notranja ministrica, zdaj je na vrsti zunanji minister. Politična, strokovna in civilna javnost v sedanji ekipi prepoznavajo najmanj tri šibke člene (finančni minister ter ministrici za zdravstvo in za kulturo), pravosodni minister se lahko pohvali z največ postavljenimi poslanskimi vprašanji in na predlog opozicije največ sklicanimi izrednimi sejami državnega zbora.
Štiri leta in tri vlade
Zunanji minister Karl Erjavec je na čelu slovenske zunanje politike že četrto leto, v treh različnih vladah. V tem obdobju mu je uspelo v sedanji vladi pripraviti deklaracijo o slovenski zunanji politiki, ki predstavlja temelj slovenske zunanje politike v prihodnjem desetletju. Slovenija bo letos nastopila triletno članstvo v Svetu Združenih narodov za človekove pravice. Erjavec se je veliko ukvarjal tudi z begunsko oziroma migracijsko problematiko, pri čemer se je v vladi zavzemal za bolj restriktivno politiko, nameščanje žice na meji in ostrejšo varnostno politiko. Ob sprejetju dveletnega proračuna je opozicija Erjavcu očitala, da je proračun MZZ povsem neambiciozen. Erjavca so lani zaznamovale tudi številne izjave, ki so v javnosti naletele na različne odmeve. Zaradi tiste o arbitraži se ga je prijela obtožba, da je z njo miniral arbitražni postopek. Na MZZ so imeli tudi veliko težav s kadrovanjem in iskanjem ustreznih veleposlanikov. Se je pa Erjavec večkrat pohvalil z uspešno gospodarsko diplomacijo.
Najvplivnejši minister
Minister za finance Dušan Mramor je eden najbolj vplivnih in kritiziranih članov Cerarjeve ekipe. Pred kratkim se je okitil z nazivom evropskega finančnega ministra leta po mnenju revije The Banker, a večina pripisanih dosežkov (sanacija bank, konsolidacija javnih financ, privatizacija) je bolj zasluga njegovih dveh predhodnikov. Podobno je gospodarska rast v letih 2014 in 2015 posledica uspešnega dela slovenskih izvoznikov, ki tarnajo nad državnimi davčnimi bremeni. S spodletelo davčno reformo konec 2015 je ujezil tudi gospodarstvenike, zato zdaj napoveduje novo.
Mramor je nadaljeval na podedovanih temeljih, dosegel je potrditev fiskalnega pravila v parlamentu in nadaljeval strogo politiko varčevanja in zmanjševanja proračunskega primanjkljaja. S tem si je pričakovano nakopal nasprotnike v delu vlade, občinah in javnem sektorju. Manj finančno strog in nepopustljiv kot v vladi je bil na prejšnjem delovnem mestu na ekonomski fakulteti, kjer je prejemal sporne dodatke za stalno pripravljenost, ki jih bo zdaj vračal. Je eden nosilnih ministrov vlade, zato se mu Cerar ne glede na kritike zdaj ne more odreči.
Ležerna res ni
Milojki Kolar Celarc ležernosti ni mogoče očitati. Dela vsak dan od jutra do večera, a se še ni lotila najpomembnejših težav. Uresničila ni še niti ene napovedi iz koalicijske pogodbe. Čas je porabila predvsem za pripravo analize sistema in je zdaj na točki, na kateri so bili ministri pred njo že pred imenovanjem na položaj. Zdaj končno ve, kaj je treba storiti. To je zapisala v resoluciji, s katero pa še zdaleč niso vsi zadovoljni. Poleg tega je napovedala, da bo priskrbela dodaten denar za zdravstvo v splošnem proračunu iz davka na igre na srečo, na premoženje in od trošarin. Za to za zdaj nima podpore finančnega ministra in ministra za javno upravo. Popolno nezaupnico so ji izrekle zdravniške organizacije in del sester. Brez podpore sektorja ne more izpeljati niti reforme niti resnejše spremembe. V javno obravnavo je dala osem aktov, med njimi sta omembe vredna pravilnik o nujni medicinski pomoči in delna sprememba zakona o zdravstveni dejavnosti. Če bo zakon sprejet v predlagani obliki, utegnejo slediti bojkot zdravnikov, ustavne presoje in tožbe na evropsko sodišče pa tudi čakalne vrste se bodo še podaljšale.
Politično razvrednotena kultura
Za ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar se je ob nastopu mandata zdelo, da ima precejšnjo podporo velikega dela zainteresirane kulturne javnosti. Po tistem, ko je prvi razrez proračuna za leti 2016 in 2017 kulturnemu resorju dodelil 11 odstotkov manj sredstev, najmanj doslej, in si je ministrica bojevito zagotovila manjše znižanje, kot se je napovedovalo, je bilo pričakovati, da se bo podpora kulturnikov nadaljevala. Svojevrsten uspeh je bil ob tem še to, da ji je pri drugih ministrstvih uspelo pridobiti 34,5 milijona nepovratnih evropskih sredstev za projekte, ki sicer podpore ne bi dobili. Kljub temu je Nacionalni svet za kulturo od premiera zahteval njen odstop, ker se to ni zgodilo, je večina članov sveta odstopila. Vzroki? Slovenska kultura se srečuje s političnim razvrednotenjem oziroma sistematični razgradnji, neustrezen je tudi materialni položaj za delovanje ustanov, ki izvajajo javni interes na področju kulture.
Boljša od predhodnikov
Zdaj gre do konca
Da tokrat namerava dokončati delo, je bila prva obljuba, ki jo je dal »samoodstopljeni« nekdanji državni sekretar notranjega ministrstva in nekdanji šef protikorupcijske komisije (KPK), zdaj pravosodni minister Goran Klemenčič. Ni zagovornik popolnega razvrednotenja dela pravosodja, ki je bilo v preteklem letu predvsem zaradi primera Patria pod izjemnim udarom javnosti, ima pa na njegov račun marsikaj povedati. Še posebno ga razjezijo primeri, ki ne dobijo epiloga, odgovarja pa nihče. Večine reformnih korakov še ni uresničil, nekatere je do zdaj, denimo tistega o preiskovalni reviziji velikih strateških projektov, dobršen del stroke raztrgal. In zdaj ta projekt stoji. Nemalokrat se zdi, da je z drugimi akterji v pravosodju skorajda v popolnem konceptualnem navzkrižju. Tudi zato, kar mu mnogi očitajo, ker ostaja v miselnih vzorcih, ki jih je zahtevala prejšnja služba, ko je bilo mogoče ravnanja posameznikov in institucij precej bolj inovativno razlagati. Tudi vodilna ekipa, ki jo je postavil na ministrstvu, je iz tistih časov. Nalog, ki si jih je naložil, je ogromno, nejverjetneje preveč za en mandat. Od idej do uresničitve pa, to že ve, je dolga pot.
