Tiskane izdaje
Ljubljana – Politični spopad med nekdaj trdnima zaveznicama SDS in NSi se stopnjuje. Razlog za ostre besede in medsebojne obtožbe korenini v času po padcu Janševe vlade, ko se je najmanjša parlamentarna stranka začela otresati statusa »satelita« SDS. V zadnjih dneh pa je izbruhnila vrsta novih »front«.
V Slovenski demokratski stranki so Novi Sloveniji globoko zamerili, da so pretekli teden na parlamentarnem glasovanju podprli vladno novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. Predsednik največje opozicijske stranke Janša je takšno potezo označil za »sramoto« in na socialnih omrežjih sprožil žolčno debato, ki še vedno teče. Prejšnji predsednik vlade je svoje nekdanje zaveznike še dodatno dregnil ob sprožitvi postopkov za sklic referenduma o arhivih, ko je na Twitterju zapisal, da so številne podpise za zahtevo prispevali tudi volivci NSi.
Stop evroposlankama SDS
Predsednica krščanskih demokratov Ljudmila Novak ni ostala ravnodušna. V četrtkovih Odmevih je dejala, da je napovedani referendum »izvit iz trte in nekomu služi za aktiviranje politične baze«.
Oglasili so se tudi krogi blizu NSi, ki zagovarjajo skrajno konservativne družinske vrednote. Na spletni strani zavoda Kul.si – tega vodi tajnik Slovenske škofovske konference Tadej Strehovec – so objavili članek o »sramotni« podpori petih slovenskih evropskih poslancev resoluciji o varstvu pravic istospolnih skupnosti.
Pri tem so izpostavili zlasti evropski poslanki SDS Romano Jordan in Zofijo Mazej Kukovič, ki sta poleg Tanje Fajon (SD) in Jelka Kacina (LDS) podprli zakonsko pobudo proti homofobiji in sovražnosti do homoseksualcev. »Te poslanke in poslanci na naslednjih volitvah niso vredni podpore« in »glasovanje je razkrilo prave barve politikov« je na spletu zapisal neznani avtor. Ob tem ni pozabil omeniti, da je proti resoluciji, poimenovani »poročilo Lunaček«, glasoval le Lojze Peterle iz NSi. Pri direktivi gre sicer za konsenz, ki so ga v evropskem parlamentu dosegle vse največje politične skupine, tudi evropska ljudska stranka EPP, ki ji pripadata tako SDS kot NSi.
Da stranki zadnje čase nikakor ne najdeta skupnega jezika kaže tudi interpelacija proti izobraževalnemu ministru Jerneju Pikalu. To so poslanci SDS vložili sami, brez sodelovanja z drugimi opozicijskimi strankami. Angažiral se je tudi spletni portal, ki ga ustvarja svetovalec poslanske skupine SDS Dejan Kaloh. V enem zadnjih objav Novi Sloveniji očitajo, da »pospešeno izgubljajo na pomladnem ugledu«, zaradi česar menda nekateri njihovi člani prestopajo v vrste SDS.
Strah pred SLS + NSi?
Nesoglasja v volilnem letu pred spomladanskimi evropskimi in jesenskimi županskimi volitvami niso nenavadna. Četudi sorodnega programa in nazorov, stranki še vedno ostajata tekmici za čim boljši volilni rezultat. In prav v tem bi se utegnil skrivati razlog za ohladitev odnosov med opozicijskimi strankami.
Nekatere strankarske ankete namreč na evropskih volitvah najmanjši parlamentarni stranki na čelu z nosilcem liste Lojzetom Peterletom kažejo optimistične volilne napovedi, v določenih okoliščinah celo zmago. Če bi moči združili s Slovensko ljudsko stranko, kar so že pred leti zagovarjali ter za kratko tudi uresničili ideologi kmečke in krščanske politične opcije, pa bi lahko tudi dolgoročno postali resna konkurenca SDS za prevlado na desnem političnem polu.
Za zdaj sicer kaže, da se sedanji vodstvi SLS in NSi o takšnem sodelovanju nista zmožni dogovoriti. Ideja o skupni evropski listi pa je praktično že pokopana.
