Nekoč velike stranke na poti k samoukinitvi

Ljubljana – V Sloveniji je registriranih 91 političnih strank. Velik del med njimi so liste z lokalnimi cilji, le peščici se je doslej uspelo uvrstiti v državni zbor. Precej možno pa je, da bosta dve, ki sta še nedolgo tega sestavljali vlade, dokončno ugasnili: Državljanska lista in Zares.

Ni tako malo strank, ki so »plesale eno pomlad«, a o njih ni kaj več dosti slišati oziroma ne nastopajo več na nobenih volitvah. Vendar jih še vedno najdemo v registru, ki pa bi se utegnil kmalu skrajšati. Državljanska lista in Zares sta se tako rekoč že poslovili iz političnega prostora, v prihodnjih mesecih se bosta najbrž še uradno.

Člani Državljanske liste (DL) bodo na kongresu 28. novembra glasovali o samoukinitvi oziroma o prihodnosti stranke. »Rezultat na zadnjih parlamentarnih volitvah, kjer nas je podprlo 0,64 odstotka volivcev, nam ne zagotavlja več nobenega denarja od države, zato je utemeljen razmislek o nadaljnji poti,« meni Žoni Stanovnik, generalni sekretar in član izvršilnega odbora DL. Do julija so iz državne blagajne dobivali po 19.004 evre na mesec, od tedaj nič več. »Pri tem rezultatu se je seveda postavilo vprašanje, ali je smiselno nadaljevati. Mi svoje delo ocenjujemo kot dobro, širše podpore za naš program pa nismo dobili. Nočemo biti živi mrlič, kot so nekatere druge stranke,« je dejal Stanovnik in dodal, da je mnenje med člani, zdaj jih je približno 800, deljeno. »Na kongresu bomo pretresli vse opcije. Članstvo deloma obžaluje tak potek, eni si želijo nadaljevati, drugi pa se strinjajo, da je treba častno končati zgodbo.«

DL kreditov ni imela, kampanjo za državnozborske volitve so vodili bolj ali manj iz prihrankov, zdaj imajo približno za 18.000 evrov dolgov, ki jih nameravajo pokriti s članarinami in prispevki funkcionarjev. Na lokalnih volitvah 5. oktobra ne bodo nastopili – tako so se med drugim odločili tudi zato, da ne bi nastalo še več stroškov.

Odhod iz politike

Državljanska lista je na prejšnjih parlamentarnih volitvah dobila več kot osemodstotno podporo, in to le nekaj tednov po ustanovitvi. »Strmoglavljenje« se je napovedalo že ob letošnjih volitvah v evropski parlament, po katerih je odstopil njen predsednik in ustanovitelj Gregor Virant, ki je sicer še član stranke, nima pa v njej nobene funkcije več. »Odločitev o usodi DL je v rokah vodstva stranke in predsednika Bojana Starmana. Glede na volilne rezultate menim, naj preneha delovati, prej pa naj seveda pokrije vse obveznosti,« razmišlja Virant. Po njegovem mnenju so razlogi za to, da niso dobili niti odstotka glasov volivcev, večplastni: »Stranko smo oblikovali posamezniki, ki smo bili uspešni v svojih poklicih, a povsem brez izkušenj iz strankarske politike. Želeli smo si voditi politiko po principih, ki smo jih poznali s svojih poklicnih področij, izkazalo pa se je, da so v politiki potrebne drugačne sposobnosti in lastnosti. Namesto da bi se po volitvah odločili za opozicijo in usmerjali energijo v krepitev komaj nastale in šibke stranke, smo takoj vstopili v vlado.«

Po njegovih besedah so tudi ob vstopu v levosredinsko vlado Alenke Bratušek dali prednost državnim interesom, vendar so pri tem izgubili podporo in relevantnost. »Kot sredinska liberalna stranka smo bili »sumljivi« tako levici kot desnici, zato smo bili deležni napadov z vseh strani in nenaklonjenosti medijev z izrazito levo ali desno uredniško politiko. Z nekaterimi nekonvencionalnimi, nediplomatskimi, a načelnimi potezami (na primer po objavi poročila KPK o premoženjskem stanju) smo se zamerili tedaj najvplivnejšima akterjema na političnem prizorišču, Janezu Janši in Zoranu Jankoviću, in bili posledično deležni še hujših napadov, ki so se s pomočjo medijev žal prijeli tudi v širši javnosti. Tako je bila javna podoba stranke povsem nerealna in popačena,« je prepričan Gregor Virant, ki se je umaknil iz politike ter se posvetil stroki.

Zares zgodovina?

Po evropskih volitvah je prav tako odstopil še en strankarski vodja, predsednik Zaresa Pavel Gantar. »Tedaj sem predlagal simbolni akt samoukinitve, vendar moj predlog ni bil sprejet. Zdelo se mi je pomembno, saj ni smiselno, da stranka obstaja, če je slovenski volivci ne potrebujejo in ne prepoznajo. Če malo po kalimerovsko parafraziram – si je ne zaslužijo,« je dejal Gantar, ki meni, da je Zares v treh oziroma štirih letih delovanja, od 2007 do 2011, ko je izpadla iz parlamenta, strnila toliko zgodovine, kot je mnogo drugih ni v 15 letih. Med drugim je naštel zakone o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije, o zasegu protipravno pridobljenega premoženja, o integriteti in preprečevanju korupcije, opozarjanje na Teš 6 ...

»To ni poraz ideje ali koncepta, temveč izstop iz te igre,« je izjavil Gantar, ki sicer ne ve, kako se bodo člani odločili, deklaracija o samoukinitvi s programskim besedilom pa je bila smiselna takoj po evropskih volitvah, zdaj pa ne več, »je premalo pomembno«. Na državnozborskih volitvah se niso potegovali za ponovni vstop v parlament. »Resursi so preveč izčrpani, da bi samostojno nastopili, dogovora za skupno sodelovanje ni bilo. Tudi zahvaljujoč Virantovemu zakonu o financiranju strank materialnih pogojev ni več,« je strnil sogovornik, ki je bil več kot dve desetletji dejaven v politiki, med drugim tudi kot minister za okolje ter za informacijsko družbo in predsednik parlamenta. Zdaj je upokojenec. Pravi, da nima nobenih političnih načrtov, »ampak nikoli ne reci nikoli«.

Še malo lokalne ravni

Zares ima v tem mandatu še 86 občinskih svetnikov, leta 2010 so bili izvoljeni trije njihovi župani. Na tokratnih volitvah se, po besedah sekretarja Zaresa Uroša Grudna, izključno v okviru Zaresa za župansko funkcijo poteguje Janez Balantič v Kamniku, nekatere samostojne kandidate ali kandidate drugih strank pa so podprli.

V letošnje leto so vstopili s 121.447 evri dolgov. Konec oktobra bodo odplačali še zadnja obroka dveh kreditov in s tem poplačali obveznosti iz preteklosti. »Razen tekočih obveznosti drugih dolgov nimamo. Kredite bomo poplačali iz tekočih prilivov, po večini še iz sredstev, ki jih stranka prejema iz naslova dotacij na podlagi rezultata na lokalnih volitvah leta 2010, nekaj manj pa z donacijami in članarinami,« je pojasnil Gruden in pristavil, da bodo člani – zdaj jih je približno 450 – o prihodnosti stranke odločali konec leta na redni letni konvenciji. »Že pred evropskimi volitvami smo se odločili, da bomo tovrstne razprave opravili po lokalnih volitvah,« je sklenil Gruden.