Tiskane izdaje
Ljubljana – Resolucija Evropske ljudske stranke (EPP) o Sloveniji je nastala na podlagi misije nekdanjega predsednika evropskega parlamenta Jerzyja Buzeka, ki je bil v Sloveniji sredi poletja. V PS, SD in DL so zaradi vsebine resolucije zaskrbljeni in ogorčeni.
Evropski poslanec Milan Zver (SDS) je v sporočilu za javnost pojasnil, da je resolucija EPP nastala na pobudo predsedstva Evropske ljudske stranke in na podlagi misije nekdanjega predsednika evropskega parlamenta Jerzyja Buzeka, ki se je julija na obisku v Ljubljani srečal z nekaterimi politiki z levega in desnega političnega polja.
Zver pojasnjuje, da je ključno sporočilo resolucije, da je pri »tranzicijah postkomunističnih držav v demokracije, še posebno v primeru Slovenije, opozorila na nedokončano tranzicijo v pravosodju«.
Za lustracijo v celotni EU
S tem se strinja tudi evropski poslanec Lojze Peterle (NSi), ki tudi deluje v okviru politične skupine EPP. Tudi po njegovem mnenju resolucija opozarja na širši problem v regiji nedokončane tranzicije. »Po mojem je ne smemo razumeti kot obsodbo domnevnega političnega sojenja v primeru Janše, ampak za stališče, da se ne bi sodilo na političen način,« meni Peterle. Ni pa bil zadovoljen z dikcijo v četrti točki resolucije, kjer navajajo, da v celoti podpirajo SDS kot glavnega političnega akterja v slovenskem prostoru.
Generalni sekretar EPP Antonio Lopez-Isturiz je v izjavi za javnost (posredovala jo je SDS) po sprejeti resoluciji dejal, da izražajo polno podporo nekdanjemu predsedniku vlade Janezu Janši in da so zaskrbljeni zaradi njegove obsodbe na prvi stopnji. Zaskrbljeni so tudi zaradi gospodarskega položaja v Sloveniji in pripravljeni pomagati. V resoluciji so se zavzeli za to, da bi v vseh državah članicah EU sprejeli učinkovite zakone lustracije.
Pritisk na sodstvo
V Pozitivni Sloveniji so zaradi vsebine resolucije zaskrbljeni, ker menijo, da njeni avtorji ne poznajo položaja v Sloveniji ali pa želijo manipulirati. »Predvsem pa to kaže na politični pritisk neke evropske stranke na neodvisno sodstvo v polnopravni članici EU. Globoko upamo, da se praksa politike SDS ne bo prenesla na parket Evropske ljudske stranke. Žal nam je, da SDS nadaljuje svojo skrajnostno politiko, ker domače probleme poskuša reševati v mednarodnem prostoru,« je dejala poslanka PS Janja Klasinc.
Predsednik SD Igor Lukšič resolucijo razume kot nadaljevanje pritiska SDS na sodišče. Ta praksa po njegovem razkriva vrednote vseh evropskih konservativcev, ki da zgolj branijo interese svojih ljudi. Takšno politiko bo po njegovem treba na evropskih volitvah zavrniti z veliko večino. V poslanski skupini SD pa razumejo resolucijo EPP kot primer »uspešnega lobiranja slovenske desne politične opcije oziroma klicanja na pomoč tujih prijateljev, ko domača javnost ne more več prebaviti politikanstva njenega šefa, ki je bil obsojen na prvostopenjskem sodišču«. V SD so začudeni, da je EPP nasedla provokaciji, saj to ni več izražanje političnih mnenj, »temveč resen napad na slovensko suverenost in neodvisnost sodstva«.
Tudi vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj je skeptičen do resolucije EPP, ker je za korupcijo še nepravnomočno obsojen neki predsednik stranke. »Če pomeni zaskrbljenost EPP pritisk na slovensko pravosodje, smo tudi v Državljanski listi zaskrbljeni zaradi njihove zaskrbljenosti,« je dejal Braniselj. Resolucija EPP je nenavadna, enostranska in problematična, še pravi vodja poslancev DL.
