Nepremičninski davek: Zujf vlade Alenke Bratušek?

Ljubljana – Naknadno popravljanje nepremičninskega davka spominja na težave pri sprejemanju varčevalnega zakona Zujf. Ta je za vlado Janeza Janše (SDS) pomenil »začetek konca«, medtem ko je koalicija Alenke Bratušek (PS), kljub širokemu nasprotovanju državljanov, dobro leto pred rednimi parlamentarnimi volitvami odločena zaključiti mandat.

Vzporednic med obema nepriljubljenima ukrepoma ni malo. Varčevalni zakon, ki ga je pred dvema letoma potrdila prejšnja vlada, je zaradi selektivnih posegov v določene pokojnine odprla pandorino skrinjico ideoloških sporov. Ti so pomenili resen preizkus odnosov med tedanjimi koalicijskimi partnerji in bili tudi eden od povodov za kasnejše proteste in ljudske vstaje. Oba zakona je bilo treba sprejeti po hitrih postopkih, poslanci pa so ju potrjevali na maratonskih nočnih sejah. Tako kot nekatera določila Zujfa je ustavna presoja doletela tudi več delov novega nepremičninskega davka, pri čemer bo hitro uvajanje varčevalnega zakona državo stalo 26,7 milijonov evrov.

Opozicija v ofenzivi

Opozicija je zaradi popravkov na nogah, češ da se je pokazalo, da zakon »ne pije vode,« kot se je izrazila predsednica NSi Ljudmila Novak. Ostrejši je bil predsednik SLS Franc Bogovič – zaradi »fiaska« z nepremičninskim davkom je predlagal odstop predsednice vlade Alenke Bratušek (PS). »Če bi bila vlada razsodna, bi to farso prekinila in prihodnji dve leti davščine pobrala po starem načinu. Ob tem pa bi morala na podlagi sedanjih davčnih odmer in simulacij pripraviti konceptualno drugačen sistemski zakon in ga uveljaviti leta 2016,« je dejal Bogovič, tudi pobudnik peticije proti uvedbi davka.

Vladne popravke in izenačevanje davčne stopnje za rezidenčne in nerezidenčne nepremičnine je označil za »kozmetične«. Pojasnil je, da ostaja vrsta zakonskih določb, ki se jih spremembe zakonodajalcev ne dotikajo – denimo postopek pritožbe na izračun novega davka in finančni izpad za lokalne skupnosti. Zato bo ljudska stranka vztrajala pri ustavni presoji in kljub popravkom ne bo umikala svojih zahtev. »Zdaj, ko so odposlali odmere, je vlada prepoznala kritično maso nasprotnikov obdavčitve. Z zadnjim manevrom pa želijo ljudi pomiriti, da bi bil pritisk na odgovorne manjši,« je dejal Bogovič.

Kritičen do koncepta in pristopa vlade je bil tudi predsednik SDS Janez Janša. Podobno kot pred dnevi na twitterju se je zavzel za čimprejšnje volitve, po katerih bi popolnoma odpravili nepremičninski davek. »Še najmanj škode bi bilo, če bi vlada priznala napako in zakon odpravila.« Ne da bi čakala na razsodbo ustavnega sodišča in ne da stroko sili v rešitve čez noč, je dejal prvak največje opozicijske stranke. Po njegovem mnenju tudi nova kadrovska rešitev na vrhu geodetske uprave, ki je, kot je prepričan Janša, »verjetno še slabša od prejšnje«, tega ne bo rešila, saj da gre zgolj za »iskanje grešnega kozla«.

Situacija res lažja kot lani?

Medtem iz koalicije prihajajo mirnejši toni. Za zdaj nihče od vladnih partnerjev ne zaostruje razmerij, kar pomeni, da je možnost padca vlade minimalna. Največji kritik nepremičninskega davka znotraj vladne koalicije Karl Erjavec pravi, da bo davek za državljane »malo bolj prijazen,« a ocenjuje, da bodo po končani ustavni presoji potrebni še dodatni popravki zakona. »Medtem opozicija ves čas zahteva glave in odstop vlade. Ustvariti želijo izredne razmere, ki bi vodile do predčasnih volitev. Mislim, da mora vlada s trezno glavo premisliti, kako odpraviti pomankljivosti davka na nepremičnine, da bi lahko zaključila mandat,« je dejal predsednik Desusa.

Bolj redkobeseden in previden je bil predsednik DL Gregor Virant. »Če sodim po razpravi na seji vlade, koalicija ostaja enotna. Res pa je, da gospod Igor Lukšič (SD) ni član vlade, zato njegovega mnenja nismo slišali,« je izjavil po včerjašnji seji vlade. Podpredsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je sicer ocenil, da je trenutno stanje javnih financ, kljub manjšim prilivom od nepremičninskega davka, boljše kot pred letom dni, ko je zaprisegla vlada Alenke Bratušek. »To me navdaja z upanjem in optimizmom,« je dejal kmetijski minister Židan.

Po drugi strani je minister za finance Uroš Čufer na včerajšnji tiskovni konferenci vlade potrdil, da zaradi sprememb obdavčitve obstajajo elementi pritiska na proračun. Poleg sprememb zakona o davku na nepremičnine je omenil tudi posledice nedavne naravne ujme, ki pa jih vlada poskuša finančno reševati mimo proračuna. Poudaril je, da kljub temu vztraja na stališču, da rebalansa državnih financ v letošnjem letu ne bo. »Bodo pa definitivno potrebni dodatni ukrepi za uravnoteženost proračuna,« je napovedal Čufer. To po njegovih besedah nikakor ne pomeni višjih ali dodatnih davkov, pač pa si bo sam prizadeval proračun uravnotežili na odhodkovni strani. Kako natančno, ni povedal, kot je znano, pa manevrskega prostora ni veliko; vlada je v dosedanjem mandatu razmišljala o posegih v pokojnine, a zanje zaradi nasprotovanja Desusa ni bilo dovolj politične volje.