Tiskane izdaje
Ljubljana - Ministrstva večinoma ne upoštevajo 30-dnevnega roka za javno razpravo, še huje pa je, da zakonski predpisi pogosto ne predvidevajo konkretnih rezultatov. »Bojim se, da sploh nimajo opredeljenih ciljev in posledic, ki jih prinašajo ljudem in okolju,« pravi Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS).
Zdi se, da imajo vlade včasih nesrečno roko pri pripravi predpisov. To je pred sedmimi leti ugotovila že tedanja Pahorjeva, zato je sprejela poslovnik, s katerim je uredila sodelovanje javnosti pri pripravi zakonodaje. Leto prej so poslanci potrdili resolucijo o normativni dejavnosti, s katero so vladam naložili pripravo kakovostnih predpisov s širokim sodelovanjem javnosti.
Največji kršitelj Klemenčič se izboljšuje
Center za informiranje je takrat vzpostavil spletni števec, ki šteje kršitve 30-dnevnega roka za javno razpravo o vsakem novem predpisu. Med največjimi kršitelji se je znašlo pravosodno ministrstvo, ki ga vodi Goran Klemenčič. Ta je še kot predsednik KPK protestiral proti kršitvam resolucije v času Janševe vlade.
Goran Klemenčič. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Dejal je, da »usklajevanje in odprtost za mnenje civilne družbe ne pomeni zavlačevanja, ampak je garant transparentnosti, omejevanja parcialnih interesov, boljše kakovosti predpisov in odpravljanja korupcijskih tveganj.« Ko so ga pred dvema letoma v organizaciji spomnili na to izjavo, se je zavezal k polnemu spoštovanju resolucije, a je vseeno ni upošteval pri 17 zakonih od 19, lani pa je pri 24 zakonih nanizal »le« še 11 kršitev.
Iz kabineta ministra odgovarjajo, da so lani napredovali pri upoštevanja števca in da si bodo prizadevali za še daljše roke posvetovanj. »Ni pa to kvantitativno merilo edino merilo za kakovost in korektnost sodelovanja z javnostjo,« poudarjajo.
Kje so analize posledic
Tudi Goran Forbici, direktor CNVOS, se strinja, da kršitev roka ni najhujša. V resnici se je treba vprašati, kdo je najhujši kršitelj - tisti, ki ima odstotkovno največ kršitev, ali tisti, ki jih ima v največ primerih. Gotovo so hujše tiste, ki jih delajo okoljsko, kmetijsko in finančno ministrstvo, ki s skoraj vsemi odločitvami vplivajo na državljane.
Goran Forbici. Foto: Jure Eržen/Delo
Še bolj problematično je, da predpisi ne vključujejo analize posledic, ki jih bodo imeli na državljane, socialo in okolje, razmišlja Forbici. Takšen primer je bil zakon o SDH, Teš 6, v organizaciji pa se bojijo, da bo naslednji takšen primer zakon o drugem tiru, saj se zaradi prijave na evropski razpis zelo mudi z njegovim pisanjem in sprejemom.
V tem mandatu več kot 700 kršitev
Nič manj ni problematično pogosto noveliranje zakonov. Koalicija je denimo pred nekaj meseci sprejela tobačni zakon, zdaj pa ga namerava novelirati, da bi s tem ponovno omogočila kajenje na gledaliških odrih. Tako bo dvojno zapravila davkoplačevalski denar in čas.
Pred zadnjim letom v mandatu te vlade, ki je sprva stavila na integriteto, etičnost, spoštovanje pravil in kakovostno delo, Forbici zato ministre ponovno poziva k spoštovanju časovnih rokov za razpravo.
V aktualni vladi, poleg pravosodnega ministrstva, časovni rok sicer najbolj krši zunanje ministrstvo. Kot so pojasnili za Delo, se večina kršitev nanaša na tehnično izvedbo predpisov EU, torej prenosa evropskih direktiv v slovensko pravno ureditev, zato posvetovanje z javnostjo o njihovi vsebini ne bi prineslo dodane vrednosti.
(Za povečanje kliknite na infografiko).
Ministrstvo za javno upravo se je po številu kršitev znašlo na osmem mestu in zabeležilo kršitev 30-dnevnega roka v 57 odstotkih predlaganih zakonov. Vendar v njihovi službi za odnose z javnostmi zatrjujejo, da minister Boris Koprivnikar ves čas striktno zahteva, da se načela resolucije popolnoma upoštevajo pri pripravi predpisov, oziroma, da se dosledno spoštujejo predpisani roki.
Boris Koprivnikar. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Sicer se strinjajo, da so eno od tistih ministrstev, ki morajo k spoštovanju njenih načel spodbujati tudi vse druge resorje. To aktivno počnejo, pravijo, in ob tem naštevajo sodelovanje z javnostjo pri pripravi predpisov ter njihovo objavljanje. Tudi zato so pred časom s pomočjo CNVOS izvedli projekt Krepitev usposobljenosti za izvajanje presoje učinkov predpisov ter vključevanje javnosti v njihovo pripravo, predlani pa so dodatno usposobili pripravljavce predpisov.
Novi orodji za časovno načrtovanje in analizo učinkov
Junija lani so za izboljšanje uresničevanja resolucije uvedli podporo presoji učinkov predpisov na gospodarstvo oziroma test MSP. Ta presoja vplive nastajajočih predpisov na mikro, mala in srednja podjetja.
Kmalu jo bodo povezali s portalom e-demokacija, da jo bo tudi javnost lahko uporabljala, napovedujejo na MJU. Poleg tega je vlada januarja sprejela sklep, da bo test obvezen za vse zakone v procesu sprejemanja, razen za tiste, za katere je predviden nujni postopek.
Napovedujejo še, da bo zaživelo orodje Moped za pripravo elektronskih dokumentov, s katerim se bodo predpisi pripravljali v elektronski obliki. Vključevalo bo modul za časovno načrtovanje priprave predpisa, pri katerem bo treba upoštevati načela iz resolucije o normativni dejavnosti. Njegova uporaba bo od jeseni obvezna za celotno državno upravo. »Zaradi tega pričakujemo, da se bo število kršitev zmanjšalo na minimum,« še pravijo na MJU.
Usode ljudi v rokah piscev zakonov
Ker presoja posledic pogosto ni opravljena, to pogosto privede do slabih zakonov, ki otežujejo življenje državljanov. Kako lahko napačna politična odločitev prizadene ljudi, dobro ve Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Na zvezo po pomoč prihajajo mnoge družine s trpkimi izkušnjami vračanja varstvenega dodatka, razlaga.
Anita Ogulin. Foto: Jure Eržen/Delo
K njej je prišla mlada mama, ki je padla v brezno revščine, ko je skrbela za svojo nepokretno mamo. Ta je prejemala varstveni dodatek, a ko se je hči zaposlila, ga je morala vračati z obrestmi vred. S tem je bilo ogroženo njeno preživetje in preživetje njene družine, pripoveduje. Zato meni, da bi morali biti nevladniki pomemben člen pri pripravljanju socialnovarstvene in tudi druge zakonodaje. Do leta 2012 je ta dodatek namreč pripadal vsem nad 65 let in brez prihodka, nato je začela veljati zakonodaja, po kateri so ga morali potomci vračati. Zato se mu je 78 odstotkov prejemnikov odreklo.
»Četudi je varstveni dodatek kategoriziran kot socialni prejemek menimo, da bi moral v prvi vrsti zagotavljati dostojno preživetje slehernemu upravičencu in ne bi smel ogrožati preživetja tistih, ki so upravičenca sicer dolžni preživljati, kot se to po naših izkušnjah dogaja v praksi,« je kritična Anita Ogulin.
Še ena prekratka razprava na škodo družin
Poleg tega je vlada leta 2013 spremenila kategorizacijo vozil za vinjete. Večjim družinskim avtomobilom je te za dvakrat podražila, in sicer na 220 evrov. Ker so kratko potegnile večje družine, je nato infrastrukturno ministrstvo naložilo Darsu, da mora Rdečemu križu donirati sredstva, ki jih bo razdelil nazaj med kupce.
Všečnost pred legalnostjo
Tudi zdaj je v pripravi eden nerazumnih zakonov, razlaga Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora. Po predlogu nove prostorske in gradbene zakonodaje bi lahko legalizirali vse nelegalne objekte. V mislih ima dva nova načina legalizacije. Ena bi omogočila legalizacijo vseh objektov za nazaj. Če bi to obveljalo, nelegalne gradnje ne bi bile sankcionirane. »Dobivali bomo nove in nove primere nelegalnih gradenj in spodbujali kršitelje, naj z nezakonitostmi nadaljujejo, ker sankcij ni. Slej ko prej jih bo doletela nova možnost legalizacije,« napoveduje.
Marko Peterlin. Foto: Blaž Samec/Delo
Druga bi omogočila izjemne legalizacije. Objekte bi lahko legalizirali praktično kadarkoli, zato ljudje ne bi več zaprošali za gradbena dovoljenja. To bi pomenilo neenakost pred zakonom, degradacijo prostora in dolgoročne družbene stroške. »Finančno ministrstvo v ukrepu vidi prihodke, politika pa priljubljenost,« nerazumne novosti utemeljuje Peterlin.
Vključevanje javnosti tu sploh ni bilo problem; že trikrat je bila odprta javna razprava in mnogi deležniki so bili vključeni vanjo. Vendar bo »vsa energija in priprave šle v nič, če bo tistih nekaj členov, povezanih z legalizacijami, ostalo v končni verziji. Ena sama določba lahko popolnoma degradira cel zakonodajni paket, ker je pač preveč priljubljena in vabljiva, da je vanj ne bi vključil.«
Nesmiselni zakoni ovirajo tudi gospodarstvo
Nad neupoštevanjem civilne družbe in zainteresirane javnosti so razočarani tudi na obrtno-podjetniški zbornici. Predsednik Branko Meh našteva zakone, pri katerih niso bili upoštevani, učinki, ki jih je predvidela vlada, pa niso bili doseženi: od zakona o osebnem dopolnilnem delu do uvedbe davčnih blagajn: »Sive ekonomije niso zajezile, našim podjetjem pa so prinesle zgolj stroške.«
Podoben primer neupoštevanja javnosti je tudi zakon o javnem naročanju. V OZS so protestirali proti temu, da se na javno naročilo lahko prijavi tudi izvajalec, ki nima poplačanih podizvajalcev, a neuspešno.
Branko Meh. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Navkljub nasprotovanju je bila sprejeta tudi uredba, ki je razbremenila intenzivna elektropodjetja - za 900 tisoč evrov je razbremenila gospodinjstva in za 20 milijonov obremenila malo gospodarstvo. Tudi zdravstvena reforma ne prinaša nič drugega kot obremenitve gospodarstva, državljanov in celo upokojencev, je razočaran Meh.
»Kar nekaj tiskovnih konferenc smo organizirali, na katerih smo povedali, da s takšnim delovanjem vlade, ki ne upošteva potreb slovenskega gospodarstva, nismo zadovoljni,« še dodaja.
