Nerešenih je še 200 denacionalizacijskih zadev

Objavljeno
08. september 2015 17.25
Matjaž Albreht, notranja politika
Matjaž Albreht, notranja politika

Upravni organi že 24 let rešujejo denacionalizacijske zahtevke. V vseh teh letih je bilo vloženo 39.710 zadev. Po podatkih ministrstva za pravosodje je na stanje na polovici leta naslednje. Nerešenih je še 200 denacionalizacijskih zadev. Na prvi stopnji je nerešenih 134 zadev, v pritožbi je 66 zadev, od tega je na okrajnih sodiščih še 13 nedokončanih zadev.

V upravnih enotah je največ nerešenih zadev s področja vračanja kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, in sicer 47. Na področju vračanja stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč je nerešenih 39 zadev, na področju vračanja zasebnih gospodarskih podjetij pa je nerešenih še 11 zadev. Največ nerešenih zadev, in sicer 20, ima upravna enota Ljubljana, sledita Kranj in Škofja Loka z desetimi, Ptuj in Sežana jih imata po šest.

O vrnitvi odvzetega premoženja odločajo na prvi stopnji tudi ministrstva. Ministrstvo za kulturo, ki odloča o vračanjustvari, ki so zavarovane po predpisih o varstvu kulturne dediščine, ima nerešenih še 33 zadev. Ministrstvo za okolje in prostor, ki odloča o zadevah, ki so zavarovane po predpisih o ohranjanju narave, ima nerešene štiri zadeve. Ministrstvo za finance, ki je odločalo o premoženju bank, zavarovalnic in drugih finančnih organizacij, pa je letos rešilo še zadnjo zadevo in je zaključilo s postopki denacionalizacije.

Največ pritožb na drugi stopnji rešuje ministrstvo za kmetijstvo. Po prvi polovici leta ima vloženih 25 pritožb. V zadnjem letu so rešili 95 pritožb. Ministrstvo za okolje in prostor ima nerešenih 22 pritožb, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa šest, skupaj torej 53 nerešenih zadev.

Na okrajnih sodiščih še 13 zadev

Pri okrajnih sodiščih je bilo v vseh teh letih vloženih 2897 zadev. Do zdaj so izdali 2662 sodnih odločb, od česar je 2596 odločb pravnomočnih. Okrajna sodišča odločajo o zadevah, v katerih je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti ter v primerih zaplenjenega premoženja - če so bile kazenske sodbe, s sankcijo zaplembe premoženja, razveljavljene.

Sodna statistika navaja, da je bilo v 873 primerih zahtevam ugodeno, v 41 primerih je bila sklenjena sodna poravnava, 441 zadev je bilo zavrženih, 859 zavrnjenih, 488 postopkov pa je bilo ustavljenih zaradi umika zahtevkov. Zoper vse izdane odločbe je bilo skupaj vloženih 950 pritožb.

Državno pravobranilstvo v zadnjem letnem poročilu izpostavlja, da se denacionalizacijske zadeve v zadnjih letih zaključujejo počasneje, saj ostajajo nezaključeni ravno nekateri zahtevni in zapleteni denacionalizacijski primeri, katerih reševanje je posledično bolj kompleksno in dolgotrajnejše.