Tiskane izdaje
Ljubljana – Vsi politiki so si na zadnjem Delovem Barometru prislužili nižjo oceno kot pred enim mesecem. Arbitražni zapleti pa so, sodeč po anketah, najbolj vplivali na priljubljenost zunanjega ministra Karla Erjavca in Desusa, za katerega bi danes glasoval le dober odstotek anketirancev.
»Ne glede na dejstvo, da so volivci očitno tudi v glavi na dopustu, je padec podpore Erjavcu in njegovemu Desusu zares visok. Takšen je v največji meri posledica otroških napak v izvajanju simbolno pomembne teme – dogovarjanju o mejni črti s sosednjo Hrvaško. Upravičeno se zastavlja vprašanje, ali si ga bo lahko in v kolikšni meri še obnovila. To bo njihovo plačilo za morebitne izgubljene sanje o 'Sloveniji kot pomorski državi',« razmišlja dr. Miro Kline s katedre za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi ljubljanske fakultete za družbene vede. Po njegovem mnenju medlo reagiranje tako ministra Erjavca kot tudi celotne vlade vzbuja nelagodje in vtis, da je bitka za mejo že izgubljena.
»V »Pirangate« so slovenski akterji vstopili povsem nepripravljeni tako z vidika varnosti kot z vidika komuniciranja. Dejansko še danes ne vedo, kako naj se vedejo. Brez vnaprej pripravljenega načrta za komuniciranje v krizi. Brez ideje in zaveznika jih vsakodnevno obmetavajo z vedno novimi obtožbami, na katere dejansko ne odgovorijo ne z dejanji in ne z besedami. Ljudje imajo občutek, da je vse, kar povedo in ukrenejo hrvaški politiki, točno in pravilno,« je kritičen Miro Kline, ki pa je prepričan, da je mogoče povsem na novo oblikovati širšo skupino strokovnjakov, ki bo preigrala možne scenarije razpleta in nato vodila načrtno kampanjo komuniciranja o poteku arbitražnega sporazuma. Z njo bi lahko, po njegovem mnenju, v naslednjih mesecih povrnila ključni del izgubljenega zaupanja v državo in njene predstavnike.
Jesen v kočljivem položaju
»Nižje javnomnenjske ocene slovenskih politikov ne presenečajo. V času parlamentarnih počitnic so te praviloma še nekoliko nižje kot sicer. Prepričanje, da politiki nič ne delajo, v tem času postane preverljivo resnično,« ocenjuje dr. Igor Pribac z ljubljanske filozofske fakultete. »V tej informacijski praznini lahko velik škandal, kakršen je arbitražni, močno odmeva in potisne navzdol vse segmente politike, zlasti pa neposredno vpletene. Tu vidim ključen razlog za padec Erjavčevega ratinga. Objektivna odgovornost, izjava na lokalni televiziji pred meseci in izražanje zmagoslavja sredi zapletenega reševanja krize močno bremenijo ležernega zunanjega ministra. Tudi poseben videonagovor predsednika, ki je po nepotrebnem dramatiziral in predvsem spomnil, da je oče arbitražnega sporazuma, je bil povsem odveč. V trenutku, ko je bilo treba žogo predvsem umiriti in ohraniti mirno kri, je bilo javno komuniciranje oblasti neubrano in je izničilo sprejete dobre odločitve. Če Erjavcu za svojo funkcijo ni mar, pa ga verjetno bolj skrbi, da je padec priljubljenosti doživel tudi Desus, kljub temu da je upokojencem izposloval finančne obljube za leto 2016. Erjavčev položaj otežujejo tudi domnevne nepravilnosti delovanja veleposlaništva v Parizu, ki na sedanje ocene priljubljenosti verjetno še niso pomembneje vplivale. K temu je treba dodati še, da je čedalje več javnih kritik delovanja kulturne ministrice Julijane Bizjak Mlakar, ki tudi prihaja iz kvote Erjavčeve stranke. Jeseni v kočljivem položaju ne bo le Erjavec, ampak tudi sama vlada,« meni Pribac.
