Nevladniki: na udaru zagovornikov in nasprotnikov

Za pridobitev statusa javnega interesa morajo okoljske izpolniti vrsto pogojev, veliko pa je očitkov zaradi financiranja.

Objavljeno
29. avgust 2017 15.41
Barbara Hočevar, Polona Malovrh
Barbara Hočevar, Polona Malovrh

Ljubljana - Ko je Agencija za okolje izdala okoljevarstveno soglasje za Magno, ga je poslala občini Miklavž na Dravskem polju, enemu posamezniku in desetim nevladnim organizacijam kot stranskim udeležencem v postopku. Kako nekdo postane organizacija v javnem interesu, da ima odločilno besedo pri odločanju?

Od približno 27.000 nevladnih organizacij, kolikor jih je registriranih v državi, jih ima 5426 status društva, zavoda ali ustanove, ki deluje v javnem interesu, tega pa so jim podelila resorna ministrstva. Dejavne so v športu, kulturi, socialnem varstvu, pri varovanju človekovih pravic in še na mnogih drugih področjih, 30 pa jih ima ta status za varovanje okolja.

Prav na tem področju in pri humanitarnih organizacijah veljajo strožji pogoji za pridobitev statusa kot drugod. Konkretno pri okoljevarstvenikih višje kriterije utemeljujejo s tem, da jim to pooblastilo daje pravico sodelovati v upravnih postopkih. V športu, kulturi in drugod je za društva pomembno, da se jim prizna obstoj v javnem interesu predvsem zato, ker jim to omogoča, da se uvrstijo na seznam finančne uprave kot organizacije, ki ji lahko zavezanci namenijo 0,5 odstotka dohodnine.

Vsak se prijavi sam

Za pridobitev statusa v javnem interesu na področju okolja morajo prosilci zadostiti določenim pogojem: društvo mora imeti najmanj enega člana, zavod najmanj enega strokovnega sodelavca, ustanova pa najmanj 400 evrov ustanovitvenega premoženja, za vse tri pa velja, da morajo biti ustanovljeni zaradi delovanja pri varstvu okolja, iz delovnega programa pa mora biti razvidno, da se najmanj tri leta že aktivno zavzemajo zlasti za trajnostni razvoj, varstvo in trajnostno rabo naravnih dobrin, zmanjševanje onesnaževanja in obremenjevanja okolja z emisijami, odpadki in nevarnimi snovmi, varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, zmanjševanje možnih vplivov na okolje z gensko spremenjenimi organizmi, vključevanje okoljskih politik v druge sektorje ali snovno učinkovitost. Biti morajo neodvisni od organov oblasti in političnih strank. Priložiti morajo, med drugim, dokazila o programih izobraževanja, poročila o opravljenih raziskavah, akcijah, kopije objavljenih publikacij in reference.

Po pridobitvi statusa morajo vsako leto do 31. marca za preteklo ministrstvu za okolje in prostor poslati poročilo o delu, izvednih aktivnostih in letni program delovanja.

Deseterica odločala o Magni

Sam javni interes nima vpliva na njihovo financiranje, niti jim s tem ni zagotovljen reden proračunski vir, so nam pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor. Zakaj je Agencija za okolje okoljevarstveno soglasje za Magno poslal prav konkretnim desetim organizacijam? Zato, ker so v času javne razgrnitve podale zahtevo za vstop v postopek in jim je Arso priznal status javnega udeleženca v postopku, ker so to organizacije, ki po zakonu o varovanju narave delujejo v javnem interesu.

So se pa zaradi tega znašle pod pritiski tako zagovornikov kot nasprotnikov projekta - prvi jim odrekajo pravico oporekanja, ker niso iz Podravja, drugi pa jih zato, ker prejemajo precej javnega denarja, obtožujejo povezanosti z vlado. Realnost nevladnega sektorja pri nas pa je, da so projekti in razpisi na lokalni, državni in evropski ravni bistveni del njihovega financiranja. Kar jim samo po sebi ne bi smelo jemati legitimnosti.

Delujejo »z dvema obrazoma«

Kar se je v zadnjih dneh dogajalo okrog Magne in nevladnih organizacij (NVO), ki so grozile s pritožbami na Arsovo okoljevarstveno soglasje, nato pa od njega večinsko odstopile, je zgolj medijska promocija NVO, je prepričan tajnik Združenja za energetsko neodvisnost (Zens) Božo Dukič.

Petkovo zapiranje vrat NVO protestnikom iz Štajerske je bilo po njegovem najslabši možni odgovor v zagovor upravičenosti pritožb, s katerim so pritožniki škodovali vsem nevladnim organizacijam.

Področje NVO, še zlasti pa njihovega financiranja iz proračuna posameznih državnih resorjev in skladov, je zavajajoče, pravi Dukič, saj večini javnosti ni znano, da so med nevladniki tudi zasebne, finančno dobro stoječe ustanove, ki tudi zaposlujejo in veljajo za dokaj »požrešne« prejemnike nepovratnih sredstev.

Ena teh je Umanotera, fundacija za trajnostni razvoj, ki jo je pred dobrimi dvajsetimi leti ustanovila Vida Ogorelec. Lani je po podatkih baze Gvin s 4,5 zaposlenega ustvarila 525 evrov presežka nad prihodki. Samo letos je od tekočih transferjev nepridobitnim organizacijam iz postavke krepitev NVO pri ministrstvu za javno upravo prejela dobrih 58 tisočakov, v zadnjem desetletju skoraj pol milijona evrov. Od ministrstva za okolje (Mop) je po podatkih Erarja v slabih petnajstih letih prejela več kot 120.000 evrov. »Zato je dvolično, da so nameravali vlagati pritožbo zoper Arsovo soglasje za Magno. Umanotera z denarjem, ki ga prejema od Mopa, nasprotuje Mopu in Arsu,« ugotavlja Dukič in izpostavlja še en primer Umanotere »z dvema obrazoma«: boj proti vetrnim elektrarnam. Dukič Umanoteri očita ustanavljanje »koalicije Volovje rebro«: »To je bil začetek nasprotovanja gradnji vetrnih elektrarn v Sloveniji.«

»Kakšna merila veljajo pri podeljevanju javnega denarja, če ga eni vedno dobijo, drugi pa se vedno abonirajo na nehvaležna četrta mesta?« se sprašuje Dukič. »Umanotera je na razpisih uspešna z visoko donečim 'programom B' s ciljem zmanjševanja toplogrednih emisij. V imenu Zensa trdim, da je to 'votel' program brez kakovostne vsebine za zmanjševanje toplogrednih emisij; niti rabi fosilnih energentov ne nasprotuje.«

Diskurzu o okolju in onesnaženju, ki se omejuje zgolj na finance, pa ostro nasprotujejo zasavski okoljski aktivisti v Eko krogu: »Kdo pa bo branil javni interes in naravo, če ne NVO? Mop je postal oddelek korporacij za umeščanje v prostor. Bodimo hvaležni, da se vsaj še kdo ukvarja s tem, ker bo sicer tudi pri nas puščava. NVO dobijo denar večinoma za projekte z natančno določenimi cilji in aktivnostmi (pogosto namesto državne neaktivnosti), ne pa za zastopanje javnega interesa.«

Božo Dukič sicer oporeka tudi »kakovostnim zemljiščem« v Hočah: »Že ko so gradili mariborsko letališče, so vedeli, kakšna zemlja je tu. Zato je dejansko zgrajen cestni križ Maribor-Ptuj-Celje in zato so razlogi tistih, ki vztrajajo pri pritožbi zoper Magno, bosi.«

Edini, ki se o pritožbi uradno še ni izrekel, je Alpe Adria Green. A po neuradnih podatkih je odločitev upravnega odbora znana: pritožbe ne bo.