Ni razlogov za žično ogrado

Ljubljana – »Varuhinji predlagam, naj ne izgublja časa s tem, da bi sama poskušala celovito odgovoriti na zahtevno pravno vprašanje zakonitosti in ustavnosti žice, ampak naj zahteva odločitev od vlade in ustavnega sodišča zaradi ogrožanja človekovih pravic s takšnim ravnanjem.« Tako med drugimi meni tudi pravnik Matevž Krivic.

Skupina šestih pobudnikov (Stanko Štrajn, Dušan Plut, Božidar Flajšman, Peter Črnič, Violeta Tomič in Matjaž Hanžek) je že 4. decembra varuhinji človekovih pravic predlagala, naj vloži zahtevo za presojo ustavnosti 8. člena zakona o nadzoru državne meje (ZNDM). Prepričani so, da so potencialne varnostne težave zaradi beguncev rešljive drugače, veliko manj boleče. »Čas je, da se temu nesorazmernemu ukrepu upremo. Slovenska vlada z grobimi posegi v temeljne človekove pravice pridobiva naklonjenost volivcev s pomočjo varljivega občutka, da smo za bodečo žico varni,« so zapisali in pojasnili, da gre za omejevanje pravice do svobode gibanja po 32. členu ustave, omejevanje lastninske pravice po 33. členu in odvzem pravice do uživanja vodnega javnega dobrega (rek in rečnega brega), kar je kršitev 70. člena ustave in 15. člena zakona o vodah. »Po 16. členu ustave je človekove pravice mogoče omejiti le začasno, v primeru vojne ali razglasitve izrednih razmer. Slovenija ni v vojni niti niso razglašene izredne razmere, zaradi česar tudi ni ustavne podlage za kratenje temeljnih človekovih pravic s tako nesorazmernimi in škodljivimi ukrepi,« trdijo pobudniki, ki se zanašajo, da lahko s pravnimi sredstvi preprečijo zlorabo oblasti in prisilijo vlado, da takoj začne odstranjevati ograjo. Čeprav vlada nima denarja za celo vrsto nujnejših stvari, ki zares ogrožajo slovensko državo in njene državljane, ga za postavljanje povsem neučinkovite ograje pri beguncih nesorazmerno troši.

Nesorazmeren ukrep

Pobudo je odločno podprl tudi Matevž Krivic, ki domneva, da takšno preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje ni v skladu s pravnim redom EU. »Očitno to ravnanje vlade in policije ni v skladu s 7. členom ZNDM, ki izrecno zapoveduje uporabo načela sorazmernosti. In sicer: policisti smejo uporabljati le tisto pooblastilo, s katerim opravljajo nalogo z najmanjšimi škodljivimi posledicami za osebo, izvajanje teh pooblastil ne sme povzročiti škode, ki bi bila v očitnem nesorazmerju z njihovim namenom, in policist mora prenehati izvajati pooblastila takoj, ko ni več razlogov za njihovo uporabo.« Krivic se sklicuje na zakonska določila, ki morajo biti vsa v skladu z ustavnim načelom sorazmernosti. Po njegovem je očitna neustavnost 8. člena zakona že v tem, da dovoljuje tudi najhujše posege v ustavne pravice, ne da bi oškodovanim za to zagotovil vsaj ustrezno odškodnino. Intervencija varuhinje človekovih pravic in ustavnega sodišča bi bila nujna čim prej. Ustavnemu sodišču pa bi morali predlagati tudi začasno zadržanje nadaljnjega postavljanja ograje, dokler ne bo odločilo, ali je zakon skladen z ustavo.

Pobudo za ustavno presojo je podprl tudi nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude, ki pa je izrazil bojazen, da pobudniki nimajo ravno veliko možnosti za uspeh. Ustavno sodišče je namreč zavrnilo referendum proti zakonu, ki daje vojski v posebnih razmerah tudi policijska pooblastila. Boji se, da bi ustavno sodišče razumelo sprejete ukrepe vlade za nujne, tudi če niso izredne razmere, ko bi bili podobni ukrepi sicer ustavno dopustni. »Tako zakonsko pooblastilo je v sedanjem položaju, ko niso ogrožene meje ali celo država, preširoko, saj posega v temeljne človekove pravice in svoboščine,« trdi Ude.

Kaj bo odločila Vlasta Nussdorfer

Pri varuhu človekovih pravic so nam odgovorili, da je postopek v teku in je zaupne narave. »Po preučitvi vseh okoliščin bo odločitev o morebitni vložitvi zahteve za oceno ustavnosti zakona sprejel kolegij varuhinje,« so nam odgovorili iz njenega urada. Neuradno pa smo zvedeli, da se bo kolegij sestal šele v začetku januarja prihodnje leto. Je pa varuh človekovih pravic že v začetku novembra sprejel načelno stališče, da sama postavitev ograje še ne pomeni kršenja človekovih pravic. »Tudi če bi bila ograja postavljena, bi begunci lahko vstopali v Slovenijo in zaprosili za mednarodno zaščito. Je pa postavitev fizičnih ovir skrajni ukrep, ki bi ga bilo treba uporabiti le, če drugače ne bo mogoče reševati problema migracij,« so še dodali.

Zaradi postavitve žičnate ograje je mednarodni okoljski center Alpe Adria Green podal kazensko ovadbo zoper vlado in odgovorne, ki so izdali ukaz za postavitev ograje, čeprav se stopnja varnostne ogroženosti v Sloveniji ni povišala. V AAG menijo, da je vlada s tem kršila temeljna zakonska določila o ogrožanju narave in prostoživečih živali. Živali lahko uveljavljajo svoje pravice le s pomočjo človeškega zastopnika, ki govori v njihovem imenu in v njihov prid. Pri tem se sklicujejo na svetovno deklaracijo o pravicah živali, vrsto drugih mednarodnih predpisov in zakonov ter tudi na slovensko ustavo, ki ščiti živali pred mučenjem.