»Ljudje hočejo več vpliva, politika pa jim tega ne dopušča«

Ljubljana – »Leta 2006 smo lahko preprečili uvedbo enotne davčne stopnje, zdaj tega očitno ne bi mogli več. Če v prihodnje ne bo mogoč referendum o davčnih zakonih, nikakor ni prav, da ne moremo odločati, ali so pravični ali niso. Na tem je bil vendarle utemeljen že tolminski punt.«

Tako nam je dejal Milan Utroša, sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ko smo pred odločitvijo v državnem zboru o predlogu referendumske ureditve na ustavni ravni preverjali, kako interesne skupine in civilnodružbena gibanja, ki na protestih zahtevajo več neposredne demokracije, in ne manj, sprejemajo odločitev ustavne komisije, ki je pretekli teden soglasno podprla referendumske spremembe. Plebiscitarno politično podporo je pričakovati tudi na plenarnem zasedanju parlamenta. Kljub temu pa je po naših informacijah v politiki nekaj nelagodja, da pred dokončno odločitvijo v časih, ko ljudje na shodih opozarjajo na odtujenost oblastnikov, ne bi opravili še širše javne razprave. Utroša pravi, da bo sindikat to zagotovo zahteval, »saj so prepričani, da imajo ljudje pravico odločati, ali so zakoni dobri ali niso, ali so pravični ali niso. Z omejitvenimi določbami želijo zaostriti pogoje za legitimnost referenduma, hkrati pa ga omejujejo po vsebini. Ljudje hočejo več vpliva, politika pa jim tega ne dopušča.«

Postopek za spremembo na meji legitimnosti

Nikola Janović iz Mreže za neposredno demokracijo meni, da »je način, na katerega se je do zdaj obravnaval postopek za spremembo referendumske ureditve, zakonit, a hkrati zelo sporen. Lahko bi rekli, da je na meji legitimnosti. Zakaj? Zato ker se o spremembi temeljnega instituta odločanja odloča tako, da se iz razprave izloča javnost, vsa moč odločitve pa se prelaga na stroko, ki deluje v smeri zadovoljevanja konsenzualne politične volje.

Če je bil referendum do zdaj razumljen kot temeljna (nikakor pa edina) neposredna demokratična pravica in se je v Sloveniji predvsem izkoriščal za preverjanje javnega mnenja ali za uzakonitev konservativni moralni večini nesprejemljivih predlogov, bo zdaj z novo referendumsko ureditvijo še dodatno zožena pravica do referenduma na pobudo javnosti. Prag je, z zavrnitvijo možnosti referendumske pobude tretjine poslancev, dvignjen na 40.000, s tem se želi upravičili legitimnost referenduma. Referendum je tako res dan v roke javnosti, hkrati pa je postavljen še drugi kontrolni mehanizem, ki prag zavrnitve zakona postavlja v roke tiste petine vseh volivcev, ki so glasovali proti.«

Ljudem je treba omogočiti, da politične odločitve zavrnejo

Igor Koršič iz Koordinacije odbora kulture Slovenije opozarja, da tudi v ustavnopravni stroki ne velja soglasna podpora napovedanim rešitvam, »ihta pri poseganju v ustavo pa kaže strah vladajočih elit pred državljani, kar so simbolično že izpovedale ograje okoli parlamenta in vlade. Državni zbor in vlada nimata zaupanja, sta prehodna, zato se ne bi smela dotikati tako pomembnega akta, kot je ustava.«

Uroš Lubej iz gibanja Vseslovenska ljudska vstaja meni, da je prav, »da se politika samoomejuje in da si je odvzela pravico zahtevati referendum, toda ljudem je treba omogočiti, da politične odločitve zavrnejo. Zdaj je v državnem zboru več kot polovica poslancev, ki se ni distancirala od nedopustnih ravnanj svojih kolegov, zato nimajo legitimne pravice predlagati ustavnih sprememb.«