Nižje bolniške in manj gradenj v zdravstvu

Ministrstvo bo imelo na voljo 14,7 milijona manj. ZZZS bo moral vrniti denar izvajalcem, katerim je znižal plače.

sre, 11.04.2012, 17:38; spremenjen: 20:11

Ljubljana – Zdravstvo bo varčevalo tako na ravni ministrstva in investicij (44 milijonov evrov) kot v zdravstveni blagajni (120 milijonov evrov). Z varčevalnimi ukrepi bodo »pogasili požar v ZZZS«, da ne bo na koncu leta velike škode v zdravstvu, je na današnji tiskovni konferenci povedal minister za zdravje Tomaž Gantar.

Hitri varčevalni ukrepi za »rešitev« zdravstvene blagajne (glej tabelo), o katerih smo pisali že nekajkrat in brez katerih bi ZZZS do konca leta potonil v približno 110 milijonov evrov primanjkljaja, niso znamenja prave zdravstvene reforme. Ta nastane po intervencijskih ukrepih, je povedal minister Tomaž Gantar.

Za bolnike najpomembnejši intervencijski ukrep bo znižanje bolniških nadomestil za desetino, ki bo veljal od prvega dne bolniške odsotnosti do izteka tretjega meseca. Zdaj prejemamo v primeru bolniškega dopusta zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, presaditve organov in v nekaterih drugih primerih stoodstotno bolniško nadomestilo, po novem bo to nadomestilo prve tri mesece 90-odstotno. V primeru bolezni zdaj prejemamo 90 odstotkov plače, po novem 80 odstotkov. V primeru zadržanosti z dela zaradi poškodbe zunaj dela ali nege družinskega člana zdaj prejemamo 80 odstotkov plače, po novem bomo 70 odstotkov. Po treh mesecih bolezni bo bolniško nadomestilo znova višje, torej takšno kot zdaj.

Dražje dopolnilno zavarovanje

Prenos petih odstotkov pravic iz obveznega v dopolnilno zavarovanje je začasna rešitev. Tri zasebne zavarovalnice (Vzajemna, Adriatic Slovenica in Triglav, zdravstvena zavarovalnica) so zaradi tega napovedale od pet do šest evrov višje premije, kar se zdi ministru sprejemljivo. Dopolnilno zavarovanje sodi v okvir večjih sprememb, ki bodo uvedene s pravo reformo. Ta bo prinesla razdelitev košarice pravic – nekatere pravice bodo v celoti prešle pod dopolnilno zavarovanje, za preostali del pa bo denar prenesen v obvezno zavarovanje.

Podobno je s triodstotnim znižanjem plačila izvajalcem. Po besedah ministra se zato bolnikom ne bi smela spremeniti dostopnost, torej se zaradi tega ne bodo zmanjšale pravice, saj imajo predvsem bolnišnice rezerve v administrativnem kadru, ki ga je preveč. Nekatere bolnišnice (Izola) so lani povečale število zaposlenih za neverjetne štiri odstotke. »Kako bodo v bolnišnicah reševali odpuščanja, ne vem. Nakazujem pa, v katero smer lahko gredo,« je povedal minister.

Vseh ukrepov, ki jih je vlada sicer že napovedala, ne bo mogoče uresničiti z intervencijskim zakonom. Minister je tako že napovedal odprtje kolektivne pogodbe za zdravnike in medicinske sestre, saj je brez tega nemogoče znižati letni dopust na 32 dni, kakor si je zamislila vlada. »Dopustov je v zdravstvu preveč. Danes vsak radiolog ne potrebuje dodatnih 15 dni, saj se je sevanje zmanjšalo. Toda linearno zniževanje dopustov ne bo mogoče, potrebna bodo pogajanja,« je dejal.

Že letos helikopterji 
na strehi UKC

Zaradi varčevanja v splošnem proračunu bodo največje težave v investicijah. Ne bo nadaljnjega urejanja negovalne bolnišnice v Ljubljani (en milijon), manj denarja bo za opremo bolnišnic (tri milijone), ne bo prenove kuhinje v bolnišnici Jesenice, ustavljena je tudi gradnja urgence pri UKC Ljubljana. »Stisko bolnikov zaradi urgence v UKC poznam. Toda prizidek je zdaj po projektih vreden skoraj 120 milijonov, to je vrednost bolnišnice, ne pa prizidka,« je dejal minister, ki je ugotovil, da ima projekt zelo veliko neracionalnih rešitev, kot so draga fasada, drage stropne obloge, okrogla okna, ki so precej dražja od navadnih. Za razmetavanje denarja pri gradnji urgence sta kriva »želja po postavljanju spomenikov na številnih področjih in velik vpliv gradbenega lobija«, je ocenil minister. Do konca leta bodo projekti revidirani in objavljeni novi razpisi.

Nadaljevale se bodo gradnje iz investicijskega sklada, ki ga (neodvisno od splošnega proračuna) upravlja ministrstvo za zdravje. Letos bo skupaj porabljenih približno 36 milijonov evrov, od tega devet milijonov za gradnjo helioporta na strehi urgence, ki bo dokončan do konca leta; nadaljevala se bo gradnja v bolnišnici Slovenj Gradec (7 milijonov), 9 milijonov bo namenjenih za onkologijo v UKC Maribor, denar pa bo porabljen tudi za požarno varnost posameznih bolnišnic ter nakup opreme za nevrologijo in onkologijo.

ZZZS presegel zakonska pooblastila

Minister je potrdil, da ZZZS nima zakonske podlage za sedemodstotno znižanje plačil izvajalcem, ki ga že izvaja, in bo moral denar vrniti (o tem smo v tiskanem Delu pisali v torek). Prav tako ZZZS ne sme diskriminatorno obravnavati zasebnih zdravnikov v primerjavi z javnimi zavodi glede nadzora laboratorijskih storitev. Minister je tudi dejal, da izvajalcem ne bo treba dati denarja za prenovo informacijskih sistemov zaradi individualiziranega spremljanja stroškov posameznega bolnika, kakor je načrtoval ZZZS; denar za to bo iz sredstev e-zdravja.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se